"S tresočimi rokami sem ju izvlekel in čeprav je nekoliko patetično, priznam, so se mi orosile oči," je z velikim žarom pred popolnoma zapolnjeno predavalnico povedal Luka Zibelnik, lektor slovenskega jezika na Clevelandski državni univerzi, ki je naletela na na dve doslej nepoznani različici rokopisov Prešernovih pesmi Slovo od mladosti in Dohtar.

Foto: Anže Petkovšek Prešernovi rokopisi Zibelniku ju je izročil ameriški Slovenec Evgen Favetti, ki ju je podedoval od očeta, prav tako Evgena Favettija, ki ju je prinesel v ZDA. Ta pa je rokopisa dobil v dar od knjigarnarja, založnika in zbiratelja Janeza Dolžana, ko je bil pri njem zaposlen.

Ni pa še znano, kako sta rokopisa prišla k Dolžanu. A nekateri znanci Favettijevih so Zibelnika že kontaktirali in morda jih bo uspelo razrešiti tudi to neznanko.

"Celotna družina se je zavedala vrednosti rokopisov in so rokopise skrbno hranili," je navedel Zibelnik, ki je po več sestankih in elektronskih sporočilih lastnika prepričal, da bi rokopise razstavili v posebni Prešernovi sobi Slovenskega muzeja in arhivov v Clevelandu. Ta jih je muzeju nato podaril.

"Niti pomislil nisem, da bi jih hranili v Sloveniji," je odločno odgovoril Zibelnik in ki je odločen, da tudi slovenska skupnost v tem mestu potrebuje svojo "relikvijo". V Sloveniji pa je Prešernovih rokopisov kar nekaj.

Oba Prešernova rokopisa sta podpisana in lepo ohranjena, le tam, kjer sta bila prepognjena, sta nekoliko bolj obrabljena. Slovo od mladosti je še v bohoričici, Dohtar pa že v gajici. Pristnost obeh rokopisov je preverja tudi Jana Kolar s spektralno analizo, ki je slovenska iznajdba. Za starejše dokumentacije se sicer uporablja radiometrično datirane, ki temelji na razpadu radioaktivnega izotopa ogljika.

"Tudi sicer ni dvoma, saj se da obe različici lepo umestiti med doslej poznane različice obeh pesmi," je pojasnil prof. dr. Miran Hladnik z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je navedel, da moderni bralec skorajda ne bi opazil razlike. Kot je znano, je namreč France Prešern svoje pesmi nenehno izpopolnjeval, tudi ko so bile že natisnjene. Ideja in motivika sta isti, le nekaj besed in besednih vrstnih redov je drugačnih. 

O odkritju rokopisov se bodo raziskovalci natančneje poročali v septembrski Slavistični reviji.

Foto: Anže Petkovšek Prešernovi rokopisi