Sprejeti zakon, ki po mnenju kritikov ni v skladu z evropskimi regulativami, uvaja več zaščitnih ukrepov. Eden od teh je omejitev glasovalnih pravic posameznega delničarja oziroma skupine delničarjev na višino, kot jo določi skupščina delničarjev, ne glede na velikost deleža v družbi. Poleg tega od morebitnih kupcev strateških podjetij zahteva, da pred objavo ponudbe madžarskemu regulatorju finančnega trga predložijo poslovni načrt.

Novi zakon je dobil vzdevek lex Mol, po madžarski energetski družbi Mol, za katero se poteguje avstrijski energetski koncern OMV. OMV ima v lasti več kot 20 odstotkov delnic Mola, pretekli mesec pa je sporočil, da želi svoj delež povečati s ciljem združitve obeh podjetij. V nasprotju z OMV, ki si v primeru združitve obeta pozitivne sinergijske učinke v višini 400 milijonov evrov, se vodstvo družbe Mol boji negativnih posledic takšnega koraka. Po vsej verjetnosti bi namreč morali prodati del rafinerij, da bi dobili soglasje EU.