Foto: Saša Despot Sergeja Hadner Hvala Po prepovedi vstopa izraelskima ministroma, embargom na izvoz, uvoz in tranzit orožja je vlada Roberta Goloba uvedla prepoved uvoza blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na zasedenem palestinskem ozemlju. 

Odzivi v slovenskem političnem prostoru so predvidljivo razdeljeni. Vladajoča koalicija embargo zagovarja kot dejanje moralne odgovornosti in spoštovanja mednarodnega prava, opozicija – predvsem desni politični pol – potezo vidi kot enostransko obsodbo Izraela in ignoranco do vloge Hamasa. Takšna polarizacija kaže, kako globoko razdeljeno je tudi slovensko razumevanje bližnjevzhodnega konflikta.

Z najavo sankcij se je Slovenija postavila na politično jasno stran v enem najbolj polariziranih mednarodnih konfliktov današnjega časa. Nedvomno gre za pomembno sporočilo. V tujino je segel glas o Sloveniji, ki se je za sankcije proti Izraelu odločila kot prva država Evropske unije. Potezo Slovenije v tujini pozdravljajo, a v isti sapi ugotavljajo, da gre za izrazito simbolno potezo. "Ta poteza je v veliki meri simbolična, saj Slovenija od oktobra 2023 ni izdala nobenega dovoljenja za izvoz vojaške opreme v Izrael," glede embarga na orožje ugotavlja bruseljski Politico in navaja izjavo izraelskega uradnika, ki je za največji izraelski novičarski portal dejal, da Izrael od "Slovenije ne kupi niti bucike." Poleg tega bo Slovenija iz Izraela še vedno uvažala, kar pač potrebuje za svojo varnost, kot recimo aprej kupovala izraelski protioklepni sistem spike.. 

Še bolj simbolična je prepoved uvoza blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na zasedenem palestinskem ozemlju. Leta 2022 in v letu 2024 uvoza iz naselbin do konca oktobra sploh ni bilo, leta 2023 Slovenija z zasedenega ozemlja uvozila kipce v vrednosti 1.904 evrov. Izvoz pa je pretežno zajemal imunološke proizvode, zdravila, antiserume in podobno v vrednosti 4,8 milijona evrov, so navedli na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Morda bi ta poteza vendarle pridobila nekaj teže, če bi Slovenija razveljavila dovoljenja za letenje letalski družbi Israir, nizkocenovniku, ki leti med Ljubljano in Tel Avivom. Gre namreč za koncern, ki že nekaj let posluje na nezakonitih izraelskih naselbinah na palestinskem ozemlju. Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi ministrica Svobode Alenka Bratušek, se izgovarjajo, da za to ni pravnih možnosti, saj da je bilo dovoljenje družbi izdano na podlagi evropskega sporazuma o letalskem prometu med EU in Izraelom, ki je v pristojnosti EU. Za to pa je potrebno usklajevanje znotraj EU. 

Ob uvedbi sankcij Golobove vlade zoper Izrael tako ostaja precej grenak priokus. V eni smeri, da vlada s "sankcioniranjem" Izraela išče zgolj tiste možnosti, ki ne bodo imele nobenega učinka na Izrael. In možnosti, ki ne bodo imele nobenega na slovensko gospodarstvo, saj bi taka poteza naletala na obračunavanje opozicije.

Občutek imamo, da so slovenske sankcije proti Izraelu bolj ali manj poteza, s katero si vlada dobrega pol leta pred volitvami dviguje rajtinge in hrani svoje volivce. 

sergeja.hadner@styria-media.si