Komisija za podelitev občinskih priznanj, ki jo sestavljajo predsednik David Zega, Matjaž Brus in Stojan Kosmina, je na podlagi pobude občanov predlagala, da se svetovno znanemu arhitektu in urbanistu Maksu Fabianiju odvzame priznanje za častnega občana. 

Pobudo je po besedah župana Erika Modica podpisalo 57 občanov. Naziv častnega občana je bil Fabianiju na pobudo Zavoda Fabiani (posthumno) podeljen leta 2017, in sicer "zaradi obsežnega arhitekturnega in urbanističnega opusa ter pomena v srednjeevropskem prostoru (Dunaj, Ljubljana, Trst, Primorska)".

Odločitev bo padla v sredo

Predlog za odvzem častnega naziva bo občinski svet obravnaval to sredo, župan občine pa izzida glasovanja ni želel napovedovati. Povedal je le, da to vprašanje razdvaja občane in svetnike vse od leta 2017, ko mu je bil naziv podeljen. 

Poudaril je, da občani priznavajo njegov doprinos na urbanističnem in arhitekturnem področju, razdvojenost pa se je po besedah župana pojavila okoli častnega naziva. Med drugim se ga spominjajo s spominsko potjo, ki poteka od Štanjela ddo Kobdilja. 

Očitajo mu članstvo v fašistični stranki

Sedeminpetdeset občanov s prvopodpisanim Damjanom Grmekom, sicer predsednikom predsednik borčevske organizacije v Komnu, pobudo utemeljuje z njegovim članstvom v fašistični stranki. "Maximilian - Massimo Fabiani se je vpisal v Fašistično stranko v Gorici 15. maja 1921, kot dekleriran pripadnik italijanske narodnosti, zagovornik savojske kraljevine in zagovornik le visoke italijanske kulture," je zapisano v utemeljitvi pobude. 

Dodajajo, da se je imel pred razpadom Avstro-ogrske za Avstrijca in ne Slovenca, da je postal prostovoljni član in poveljnik enote paravojaške fašistične milice, ki je izvajala nasilna dejanja nad Slovenci ter bil pomemben član poitaljančevalskega stroja na Krasu ter sovražen Slovenstvu in slovenski kulturi.

"Moral je biti član, da je lahko delal"

Zagovorniki ohranitve Fabijanijevega častnega naziva pritrjujejo, da je bil res član fašistične stranke, a da se je moral vanjo vpisati, a je lahko delal. "Vsi so morali biti vpisani v stranko, če so hoteli opravljati kakršno koli delo," pravi Jožef Švagelj iz Štanjela. "Bil je večkulturen, in je spoštoval vse kulture, o čemer piše v filozofskem spisu Akma."

dezurni@zurnal24.si