Kdor ima prihodke nad 1,6-kratnikom povprečne plače (okrog 2600 evrov bruto ali 1600 evrov neto) bo imel po novem približno sto evrov višjo plačo, saj bo plačeval manj dohodnine. 41-odstotno obdavčitev bosta zamenjala dva razreda, eden 34 in drugi 39-odstoten, 50-odstotna obdavčitev najvišjih plač pa ostaja. 

Zvišuje se tudi dohodkovni prag za upravičenost do dodatne splošne olajšave, z veljavne višine 10.866,37 evra na 11.166,37 evra. Višina splošne olajšave, kot tudi dodatne splošne olajšave in višina dohodkovnega praga za upravičenost do nižje dodatne splošne olajšave se ne spreminjata.  

Delavci bodo imeli več od 13. plače ali božičnice

Manj kot doslej bo obdavčena tudi božičnica ali 13. plača. Do višine 70 odsotkov povprečne plače (trenutno je to slabih 1100 evrov) zanjo ne bo treba plačati dohodnine, se bodo pa kot doslej od bruto zneska v celoti obračunali prispevki. 

Če delodajalec zdaj nameni zaposlenemu 1.000 evrov iz poslovne uspešnosti odstotkov, zaposleni na račun dobi 470 evrov. Po novem predlogu bi dobil 671 evrov (upoštevana je 30-odstotna obdavčitev iz dohodnine). 

GZS: to je prerazporeditev iz našega žepa

Zaradi "reforme" bo imel proračun 106 milijonov evrov manj prihodkov, 60 milijonov bodo nadoknadili z dve odstotni točki višjim davkom na dobiček podjetij, ki bo po novem 19-odstoten, preostalih 46 milijonov pa naj bi bo besedah državne sekretarke in bodoče finančne ministrice prineslo učinkovitejše pobiranje javnih dajatev. 

Na Gospodarski zbornici Slovenije s spremembami niso zadovoljni. Menijo, da je predlog nepošten in nerazvojen ter pravijo, da država ne prelaga bremen iz enega žepa v drug žep, temveč prelaga breme iz svojega žepa v njihov žep. 

Ne strinjajo se, da se zvišuje davek na dobiček, namesto za bi država znižala javno porabo. Tako bo moralo "zapitek" plačati gospodarstvo. 

dezurni@zurnal24.si