Občine. “Cilj je močnejša in učinkovitejša lokalna samouprava, večje, močnejše občine, boljše komunalne in druge storitve za prebivalce občin ter učinkoviteje porabljen razvojni denar,” je razloge za napovedano združevanje občin pojasnil minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant.

Prepričan je, da majhne občine ne morejo izpolnjevati vseh zahtev, ki so zapisane v zakonodaji, hkrati pa okrog četrtine denarja porabijo za upravo in plačila funkcionarjem.

Z združevanjem bi se pri tem privarčevalo deset milijonov evrov na leto. Ker bi se smotrneje porabilo denar tudi za projekte – saj ta ne bi bil, kot pravi Virant, “razfrčkan” –, bi lahko bil prihranek do sto milijonov evrov na leto. Virant že spreminja tudi zakon o financiranju občin, saj je ta zdaj izrazito bolj naklonjen malim občinam in manj občinam z več prebivalci ter je zato do njih krivičen. Storitve večjih občin namreč koristijo tudi prebivalci manjših, ki se vozijo v večje v službo, šolo itn. Že te spremembe bodo po Virantovem mnenju spodbujale združevanje: “Današnji sistem 'sili' občine k cepitvi, deljenju.” Nižanja celotne vsote denarja za lokalno samoupravo ne bo.

Pravnik Boštjan Brezovnik z inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Lex Localis je pojasnil, da so pristojnosti občin res predpisane v 150 zakonih, a vseeno svoje delo opravljajo dobro. Prepričan je, da državi z združevanjem občin ne bo uspelo znižati stroškov, ki jih imajo s temi nalogami. Že zdaj, je poudaril, v Sloveniji za lokalno samoupravo porabimo okoli šest odstotkov BDP, na Danskem pa okoli 30. Prav po njej se zgleduje tudi Virant, saj so pri pet milijonih prebivalcev zmanjšali število občin z 270 na 98, kot trdi, pa so ljudje s tem zadovoljni.