Kosilo v državnem zboru se je s torkom podražilo, a ne za poslance in zaposlene v parlamentu, temveč le za zunanje obiskovalce, ki so v večji meri novinarji. Kosilo (glavna jed, solata in sladica oz. jogurt ali sadje) stane za poslance oziroma zaposlene v državnem zboru še naprej štiri evre v samopostrežnem in šest evrov v postrežnem delu, medtem ko morajo zunanji obiskovalci za enak obrok odšteti šest evrov v samopostrežnem in sedem evrov v postrežnem delu restavracije. Enolončnica z mesom za prve stane 2 oziroma 2,5 evra, za druge 2,9 oziroma 3,7 evra, cenejša brezmesna enolončnica pa 1,1 oz. 1,4 za zaposlene v državnem zboru in poslance ter 1,6 oz 2 evra za zunanje obiskovalce. Cene toplih napitkov in pijač so za obe skupini enake.

Nov cenik naložila inšpekcija

"Nov cenik v restavraciji državnega zbora je pripravljen skladno s pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna, ki med drugim določa, da je v ceniku kalkulacija cene za opravljene storitve iz naslova lastne dejavnosti dvojna (za neposredne proračunske uporabnike ter druge uporabnike)," je pojasnila Karmen Uglešić, ki v parlamentu skrbi za odnose z javnostmi. Kot je dodala, je bil nov cenik pripravljen skladno z ukrepi urada za nadzor proračuna pri ministrstvu za finance, ki so bili določeni po opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od januarja do junija 2014 in se nanašajo na določanje cen za uporabnike restavracije državnega zbora.

Cene v restavraciji so se tudi do sedaj oblikovale skladno s pravili za oblikovanje cen lastne dejavnosti, s to razliko, da niso bile posebej določene še cene za druge uporabnike. Ker morajo skladno s pravilnikom hišnega reda v državnem zboru "vse osebe med zadrževanjem v prostorih stavbe nositi na vidnem mestu identifikacijsko kartico", zaposleni v restavraciji vedo, komu zaračunati nižjo in komu višjo ceno. Zaposlenim se ni potrebno posebej izkazovati.

"Hrana ni subvencionirana"

Uglešićeva poudarja, da poslanke in poslanci ter zaposleni v državnem zboru nimajo subvencioniranih kosil, ampak državni zbor, ki izvaja gostinsko storitev kot lastno dejavnost, oblikuje cenik skladno z že omenjenim pravilnikom. Prihodki lastne dejavnosti (torej prihodki restavracije) so namenski prihodki proračuna, ki se lahko namenijo samo za pokrivanje določenih odhodkov iz naslova lastne dejavnosti.