"V petek, 30. septembra 2022, so me obvestili, da bodo mamo prepeljali na oddelek za intenzivno interno medicino ljubljanskega Kliničnega centra, ker potrebuje terapijo z adrenalinom. Telefoniral sem ji in mi je rekla: 'Nisem vedela, da bo prišlo tako daleč. Kaj sem hudega naredila zdravnikom v Ajdovščini?!' Srčno osebje mi je popoldne omogočilo, da sem jo obiskal za deset minut. V njenih očeh sem videl željo po življenju, a žal ni kazalo najbolje," se s solzami v očeh spominja 47-letni Marko Bezeljak, po rodu Ajdovec, ki z ženo Matejko, sinom in hčerjo živi v Ljubljani.

Foto: osebni arhiv Dorica Likar Zdravnico prosil za duhovnika

Že naslednje jutro, okrog sedmih, ga je klicala zdravnica: "Dejala mi je, naj pridem, ker je slabo. Naj se pridem poslovit. Prosil sem jo, če lahko pokliče duhovnika, žena pa me je odpeljala tja. Bila sva ob njej do zadnjega trenutka. Do 10.45, ko je umrla." Dorica Likar je dober mesec prej, 24. avgusta, dopolnila 69 let.

Bezeljak je prek pooblaščenca, odvetnika Davida Sluge, na okrožno sodišče v Novi Gorici vložil civilno tožbo zoper Zdravstveni dom (ZD) Ajdovščina (na fotografiji) zaradi malomarnega zdravljenja, v kateri zahteva 22.500 evrov odškodnine za duševne bolečine.

Pešačila iz Kopra, da je videla sina

"Od otroštva sem bil navezan na mamo. Ni mi nudila bogastva, ampak materinsko ljubezen. Kot lev se je z očetom na sodiščih borila za preživnino. Spomnim se božičnih praznikov, smrečica, čaj in košček potice. Skromno, vendar iz srca. Kot otrok sem bil večkrat v bolnišnici in zdravilišču Debeli rtič. Iz Kopra je tja pripešačila, da me je lahko videla. Lepi spomini, ki pa postanejo boleči ob vsem, kar je morala doživeti pred smrtjo. Ni si zaslužila take nesramne ignorance od zdravnikov, ki jim je verjela in zaupala vse življenje. Za njih je bila številka, zame moja zlata mama, ki bi lahko še živela. Zato naj odgovorni odškodninsko odgovarjajo, želim tudi opravičilo za vse, kar moram preživljati s svojo družino," je v tožbenem zahtevku in zdaj še na novogoriškem sodišču pojasnil dostavljalec paketov na Pošti Slovenije, ki se je po materini smrti zdravil zaradi depresije, paničnih napadov in nenadnega zvišanja krvnega pritiska. "Jemljem pomirjevala, da nekako normalno preživim dneve in noči. Potrti so tudi žena in otroka, ki sta bila zelo navezana na nono, pri kateri sta preživljala počitnice."

Foto: D. M. Marko Bezeljak

Nazadnje sta jih leta 2021. Naslednje leto se je Likarjeva počutila vse slabše.

Naj noge drži v zrak

"Maja jo je obšla čudna slabost z omotico in bruhanjem, zato je poklicala osebnega zdravnika, ki jo je naročil za pregled. Čeprav je imela blago otekle noge, je dobila samo napotnico za ultrazvok vratnih žil. Na Ptuju so ugotovili zadebeljene stene. Osebnemu zdravniku je 15. junija povedala, da se čudno počuti in nima več toliko energije, a je dobila samo terapijo za holesterol," je nadaljeval Bezeljak, ki se mu zdi malomarno in nestrokovno, da zdravnik ni njegove matere napotil na kardiološki pregled, sploh, ker je že dolgo jemala zdravila za povišan krvni tlak. "Nagovarjal sem jo, naj samoplačniško opravi ultrazvok srca, pa mi je odgovarjala, da zaupa zdravniku, in naj si ne delam skrbi."

Septembra je po njegovih besedah hotela pomagati pri trgatvi, a ni več zmogla: „Dejal sem ji, naj pokliče osebnega zdravnika, a je bil na dopustu in so ji naročili, naj počaka en teden, če ni nujno. Stanje pa se je slabšalo iz dneva v dan, noge so ji močno otekale, iz njih je tekla voda, težje je dihala, bila brez apetita. Brez počitka ni mogla prehoditi niti 200 metrov. Na urgenci v ZD Ajdovščina je 19. septembra povedala za svoje težave, pa so v izvid napisali, da naj bi težko dihanje zanikala. Urgentni zdravnik bi jo moral napotiti na pregled v šempetrsko bolnišnico. Namesto tega je dobila zdravila za odvajanje vode, priporočilo, naj drži noge v zrak, naslednji dan je morala še v laboratorij."

Popuščanje srca in rak

Nadomestni zdravnik je 22. septembra odredil še en odvzem krvi in Likarjevi popoldne sporočil, da ima povišane levkocite. Ker naj bi šlo po njegovem verjetno za okužbo, ji je predpisal antibiotik. "Omenila mu je napotitev v Šempeter in dobila odgovor, da ni potrebno," je dejal Bezeljak, ki je imel počasi vsega dovolj in je 26. septembra pri osebnem zdravniku naposled dobil napotnico za internistično prvo pomoč v Ljubljani: "Tam so takoj vedeli, da gre poleg nepojasnjene okužbe tudi za popuščanje srca. Zadržali so jo v bolnišnici, jaz pa sem dobival samo še slabe vesti, puščanje zaklopke, pljučna embolija..." A ni bilo samo to, Likarjeva je zbolela tudi za limfomom, rakom celic limfatičnega tkiva.

Mimogrede, preden je stekel pravdni postopek, iz ZD Ajdovščina kar leto dni niso odgovorili na škodni zahtevek, menda so ga založili. Na tokratni obravnavi je pred sodnico Natašo Vižintin Komel pričala tudi Matejka Bezeljak: "Mož je mojo taščo obiskoval trikrat, štirikrat tedensko, z otrokoma smo bili pri njej dva vikenda na mesec, večkrat pa je prišla tudi k nam in ostala po dva ali tri tedne. Pred boleznijo je bila zelo aktivna, veliko je pešačila, bila polna energije. Po 19. maju pa sem opazila, da se drugače obnaša. Na sprehodih je prej spila kavo, potem samo še radensko. Marka sem opozorila, da ima zatekle noge."

Temperature in pritiska ji ni izmeril

Spregovorila sta še zdravnika, ki sta obravnavala Likarjevo. Dr. Štefan Naglost ni povedal veliko, saj ga je po njegovih besedah obiskala samo enkrat, 22. septembra, ko je nadomeščal njeno osebno zdravnico dr. Jernejo Leban Bojnec: "Napotil sem jo v laboratorij in izvidi so pokazali spremenjeno krvno sliko. Zaradi oteklih nog sem posumil na okužbo in ji predpisal antibiotik, svetoval pa še pregled pri ginekologinji. Na trebuhu nisem otipal nič posebnega, da bi imela vročino, je zanikala."

Odvetnik Sluga ga je prekinil: "Zakaj ji niste izmerili temperature in pritiska, za katerega je jemala tablete?"

"Morda zaradi časovne stiske, morda sem spregledal."

Njeno stanje je bilo resno

Podrobnejši vpogled v Doričino zdravstveno stanje je imela seveda Leban Bojnečeva: "Potem ko se je njena prejšnja zdravnica upokojila, je prvič prišla k meni 3. februarja 2020, da sem ji predpisala zdravila za arterijsko hipertenzijo (visok krvni tlak, op. a.). Recepte je dobivala na tri mesece."

V usodnem letu 2022 je bila Likarjeva najprej, 19. maja, naročena na kurativni pregled: "Po opravljenjem EKG je bilo srce brez posebnosti, prav tako trebuh, zaradi povišanega holesterola pa sem ji izdala napotnico za ultrazvok vratnih žil. Z izvidi se je vrnila 15. junija, dobila je zdravila, čez tri mesece se je morala zglasiti na kontrolni pregled. Očitno mi ni povedala za druge težave, saj bi to zapisala v kartoteko. Zadnjič, ko je bila pri meni, 26. septembra, je imela zatekle noge, napihnjen, a neboleč trebuh, oteženo dihanje, potila se je. Želela je k zdravnikom v Ljubljana in dala sem ji napotnico. Njeno stanje je bilo resno, šlo je za hiter potek bolezni."

Odvetnika Slugo je zanimalo, če se ji tedanji znaki niso zdeli značilni za limfom. "Moja glavna diagnoza je bil občutek oteženega dihanja. Moja naloga pa niti ni bila postavljanje diagnoze, ampak napotitev na zdravljenje," je odvrnila Leban Bojnečeva.

Obravnava bolnice je bila pasivna

Med zaslišanjem je Sluga izvedel, da sta bili obe priči temeljito seznanjeni tako s tožbenim zahtevkom, kot, kar je po njegovem še bolj šokantno, ker vpliva na njuno nepristranskost – vsebino izvedenskega mnenja, ki ga je na Bezeljakov predlog izdelala sodna izvedenka, prof. dr. Andrejka Sinkovič, dolgoletna predstojnica oddelka za intenzivno interno medicino v mariborskem Kliničnem centru: "To pomeni, da sta imela tako rekoč vpogled v sodni spis, čeprav ne na sodišču. Kaj takšnega v svoji karieri še nisem doživel."

Mnenje Sinkovičeve nikakor ni v prid ZD Ajdovščina. Kot je zaključila, Likarjeva morda maja 2022 ni dovolj natančno opredelila svojih težav, zato bi se moral zdravnik bolj potruditi z jemanjem anamnestičnih podatkov, sploh, ker sicer ni prihajala v ambulanto in bi utegnilo biti nekaj hujšega. Omalovaževanje anamnestičnih podatkov je po njenem verjetno vodilo v skromno, bolje rečeno, pasivno obravnavo bolnice tako maja kot junija. V bolnišnico pa je niso napotili niti 22. septembra, ko je bilo njeno stanje še slabše in je dobila le napotnice pod hitro. Po mnenju Sinkovičeve napotnica pod hitro v primeru napredujoče bolezni pri starejšem bolniku pomeni popolno ignoranco realnega stanja in izpostavitev bolnika resnim zapletom bolezni, vključno s smrtjo.

Delali so v skladu z doktrino

Septembra je limfom, ki ga niso odkrili, že tako napredoval, da Likarjeva ni bila več kandidatka za onkološko, temveč samo še za paliativno zdravljenje. Natančnejša obravnava maja ali junija bi po mnenju izvedenke lahko pripomogla k drugačnemu izhodu zdravljenja, a dokaza za to pač ni, ker niso bile opravljene ustrezne preiskave.

Kot je zaključila Sinkovičeva, je pri obisku starejših v ambulatni smiselno pomisliti na morebitna maligna obolenja, ki so pri njih pogostejša. Ambulanta družinske medicine je nenazadnje prvi nivo obravnave bolnika, in če odpove, ta nima možnosti za zdravljenje in preživetje na višjih, sekundarnem in terciarnem nivoju.

V ZD Ajdovščina, ki ga zastopa odvetnica Hilda Pipan, med drugim odgovarjajo, da je Likarjeva zanikala težko sapo in bolečine, da so jo pošiljali na številne ambulantne preglede, in da so 19. septembra posumili na srčno popuščanje. Komisija za izredni strokovni nadzor je odločila, da so zdravniki delali v skladu z medicinsko doktrino, in zavrnila očitke o malomarnosti, ker Dorice Likar niso napotili v nadaljno specialistično obravnavo.