Število prebežnikov se je lani v vsej Evropski uniji drastično povečalo, pri čemer posamezne države izstopajo bolj ali manj. Vse države EU so skupno priznale 333.350 status mednarodne zaščite, kar je 72 odstotkov več kot v letu 2014. Izmed vseh prošenj je bilo v 52 odstotkih odločeno pozitivno, pri čemer je odstotek najnižji pri državljanih Zahodnega Balkana, najvišji pa pri državljani Sirije, Eritreje, Iraka in Irana.

Polovica vseh oseb, ki so jim države priznale status mednarodne zaščite, prihaja iz Sirije, kjer je vojne razmere trajajo že od marca 2011. Tudi premirje, ki so ga različne strani sklenile v Ženevi, pa kot kaže ne bo obstalo.

Daleč največ statusov podelila Nemčija

Skoraj polovico vseh pozitivnih odločitev v primeru mednarodne zaščite  je izdala ena sama članica - Nemčija, kjer so 148.200 osebam podelili status mednarodne zaščite. Sledila Švedska (34.500), Italija (29.600), Francija (26.000), Združeno kraljestvo (17.900) in Avstrija (17.800).

Čisto na dnu lestvice po številu podeljenih mednarodnih zaščit sta se znašli Slovenija in Hrvaška. Naša soseda je lani tako podelila 35 statusov begunca in 5 subsidiarnih zaščit, Slovenija pa 50, od tega 35 statusov begunca in 15 subsidiarnih zaščit.

Da Slovenija za večino ni končna destinacija, pričajo tudi podatki, da je bilo lansko leto, ko je Slovenijo prečkalo več tisoč prebežnikov, manj prošenj za mednarodno zaščito kot leta 2014.