“Čakalne vrste za nenujne operacije in posege se bodo podaljšale in ker bo delo okrnjeno, bo moralo nekaj medicinskih sester na dopust ali koristiti proste ure; če se razmere ne bodo uredile, bodo morale na čakanje,” je v petek po posledicah spora zaradi plačila nadur za Žurnal24 dejal Igor Horvat, direktor Splošne bolnišnice Jesenice.

Plaz negativnih posledic
V jeseniški bolnišnici je soglasje za nadurno delo umaknilo vseh 58 zdravnikov, ki opravljajo dežurstvo, vseh zdravnikov in specializantov pa je 90. “Na pediatriji, ginekologiji, internem oddelku in kirurgiji bo opravljeno manj dela, vendar to ne bo ogrozilo nujnih primerov,” je poudaril Horvat.

Bo pa spor, ki ga je zanetilo zakonsko zniževanje plačila dežurstev zdravnikom, sprožil plaz negativnih posledic. Zaradi manjšega obsega dela utegne bolnišnica dobiti manj denarja. “Zadnji dve leti smo bili že tako ali tako prikrajšani za osem milijonov evrov, zadnji zapleti pa nam lahko povzročijo precejšno finančno škodo,” je dodal.

Samo nujna diagnostika
Damijan Perne, direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje, je dejal, da jim je kljub dejstvu, da je 16 od 18 zdravnikov, ki dežurajo, umaknilo soglasje, uspelo pripraviti razpored dežurstev, zato ne pričakujejo težav. Štiriindvajseturno zdravstveno varstvo bodo zagotavljali tudi v Bolnišnici Golnik, kjer dela 70 specialistov in specializantov; od tega jih dežura 29, soglasje pa jih je umaknilo 23.

“Nujna diagnostična dejavnost bo opravljena, nenujna pa bi bila lahko okrnjena. Na oddelkih bo polovico manj zdravnikov, obravnava bo počasnejša, zaradi prenapolnjenosti bolnišnice pa bi lahko nastale težave pri sprejemu akutnih bolnikov,” je pojasnila Mihaela Zidarn, namestnica direktorja za strokovno področje. Na september so se po besedah direktorice Andreje Cerkvenik Škafar pripravili tudi v kranjski bolnišnici za ginekologijo in porodništvo, kjer je zaposlenih 8,2 ginekologa, 1,2 pediatra in 2,5 anesteziologa, soglasje pa so umaknili štirje ginekologi in 2,5 anesteziologa.