Od srede, ko je kot okoljski minister prvič nastopil Roko Žarnić, se kar polovica Pahorjevih ministrov – če se malce pošalimo – ukvarja s popoldansko obrtjo. Pojav res ni nov.

Popoldanske obrtnike smo med ministri imeli tudi v številnih prejšnjih vladah. A tokrat jih je cel kup. Pojav je eskaliral. Če skupaj s predsednikom vlade prištejemo k skupini popoldanskih obrtnikov še poklicne politike in diplomate (Kresalovo, Golobiča in Žbogarja), ki se zaradi svoje profesije pravzaprav nimajo kje ukvarjati s popoldansko obrtjo, nam v vladi ostane le šest ministrov, ki te možnosti niso izkoristili.

Pardon, samo štiri. Majdo Širco bi tudi lahko uvrstili v skupino poklicnih politikov, Borut Miklavčič pa je že odslužil 40 delovnih let, torej bi bil v času svoje popoldanske obrti najbrž upokojenec.

Oklestiti. Vlada zdaj šteje premierja in 18 ministrov. Če imajo mnogi toliko časa, da se lahko sredi krize ukvarjajo s popoldansko obrtjo, je to dokaz več, da bi morali vlado res oklestiti in zmanjšati število ministrstev.

Potem bi se preostali ministri morda le v celoti posvetili ministrovanju. Zdaj mnogi dvakrat trošijo državni denar – kot ministri in kot profesorji.

Moji spomini na študentske dni mi pravijo, da sem ministre profesorje zelo redko videl na predavanjih. Lepo, da vlada želi poskrbeti, da se bodo študenti bolj posvetili študiju.

A najprej naj poskrbi, da se bodo profesorji bolj posvetili študentom. Ministri naj na fakultetah ne odžirajo več delovnih mest.