V čisto vseh pogajanjih, ki jih je tožilstvo s kriminalci opravilo v preteklih treh tednih, je bilo ključno, kdo se pogaja s tožilci. Torej kdo se pogaja v imenu kriminalcev, kdo so odvetniki in kako dobro znajo preceniti dokaze, ki jih imajo v rokah tožilci. V tej začetni fazi pogajanj med kriminalci in tožilci naj bi odvetniki namreč še vedno prevečkrat podcenjevali dokaze tožilcev.

Nejasno. Tožilci so večinoma trdi pogajalci, ki se ne predajo zlahka in pod ceno. Ne odstopajo od kazni, ki se jim zdi pravična za vse grehe, uničena življenja in škodo, ki jo kriminalci povzročijo s kriminalnim početjem. Kljub vsemu tožilci sami priznavajo, da v teh pogajanjih za zdaj improvizirajo. Še vedno jim ni nihče dal jasnih navodil, kako naj novi zakon uporabljajo oziroma koliko so lahko popustljivi in predvsem s katerimi kriminalci. Tožilci si niso na jasnem, če so lahko enako mili v pogajanjih s tatom v trafiki in z dolgoletnim preprodajalcem drog. Zdrava pamet jim že narekuje, da si tat in tihotapec ne zaslužita primerljivih kazni, vendar pa ni nujno, da bo tako tudi v praksi. Ne slepijo se, da je mogoče, da bi najbolj razvpiti odvetniki za nekaj deset pretihotapljenih kilogramov heroina tihotapcem izpogajali zgolj nekaj mesecev zapora, revni tat, ki mu država plača odvetnika, pa bi za ukradene žemlje dobil dobro leto. Odvetniki na plečih države pač lažje ocenijo, da je za njihove stranke "bolje", da se s tožilci ne pogajajo. S tem bo za tatove sodni postopek trajal dlje, odvetnik pa bo plačan več oziroma ga bo država plačevala dlje.