Profesorica likovne umetnosti Katarina Goričan, ki poučuje na III. Gimnaziji v Mariboru, je delila pomenljiv zapis, v katerem se sprašuje, zakaj žar mladih oči ugaša. Kot je poudarila, bi dijake rada videla živeti, ne le zadrževati dih do mature. Opaža namreč, da ustvarjalnost, domišljija in radovednost izginjajo iz naših šol. 

"Možgani so organ za preživetje. Učenje na pamet, definicije, letnice, formule, podatki, neprestani testi, spraševanja, seminarske, sistem je neizprosen, po večini golo pomnjenje, enoznačni odgovori - priprava na maturo. Telo takšen tog način zazna kot nevarnost. Srce hitreje utripa, dlani se potijo, možgani kričijo: BEŽI! REŠI SE! In tako bežite na WC, da vsaj malo predahnete vmes, še pogosteje pa bežite iz šole – špricanje, neopravičeno izostajanje.Zakaj mladim vsiljujemo nekaj kar jih ubija? Kar ne deluje. Koliko let še?"

Kot je pojasnila, poučuje že 25 let, v tem času pa opaža zaspane, blede in izčrpane obraze. "Posegate po energijskih pijačah in celo po tabletah za budnost, fokus, ko bi morali po naravi pokati od energije, idej in ustvarjalnosti. A za to niso krivi telefoni. Najstniki so bili nenaspani že dolgo pred njimi. Mladostniški možgani, pravi nevroznanost, zaradi biološkega zamika spanja realno ne morejo zaspati pred 22.50 in se zbuditi pred 8.00, da bi lahko naspano funkcionirali. Če mladostnika zbudimo ob 6h, je to zanj podobno, kot da bi odraslega zbudili ob 2h ali 3h. Njihovo spanje bi morali jemati resno – kot temelj zdravja, učenja in duševne stabilnosti," je zapisala.

Dan za dnem v bitki s časom

Dejala je, da za vse niso kriva družbena omrežja, temveč domače delo za šolo, učenje, naloge, seminarske "in tako so dan za dnem v tekmi s časom, realno dan za dnem hitijo zadostiti zahtevam šole. Tako gredo pozno spat, vstajajo ob petih, šestih, eni celo že ob štirih, da pravočasno pridejo do šole. Ker se pouk po večini začenja ob 7.00 ali 7.50. Je to normalno?", se sprašuje.

"Slovenski najstniki so na zadnjih PISA testih v ustvarjalnem mišljenju pod povprečjem OECD. Res verjamemo, da to nima nobene zveze s kronično utrujenostjo in rigidno šolo, ki temelji na pomnjenju in nenehnem strahu? Prezgodnji začetek pouka, ob 7.00 ali 7.50. 14–18 predmetov hkrati. 30-34 ur pouka na teden, 6–8 ur sedenja v šoli in nato še doma. Testi, seminarske, poročila, učenje doma. Prostega časa skoraj ni. Psihološke pomoči pogosto tudi ne," je opozorila Katarina Goričan, nato pa potegnila vzporednico s skandinavskim šolskim sistemom.

Foto: Profimedia dijaki na šolskem hodniku med odmorom "Zakaj Finci, Estonci radi hodijo v šolo, kaj so spremenili, da imajo tako visok procent sreče in zadovoljstva s šolo? Če primerjamo z njimi, ki sta med najboljšimi po rezultatih PISA v ustvarjalnem mišljenju: Pouk pri njih večinoma od 9.00 do 14.00, le 5-8 predmetov, le 20 -25 ur pouka na teden, le 5 -6 ur pouka dnevno, šola z več gibanja, veliko manj ali nič domačih nalog, čas za sprostitev in predah, bolj poglobljeno znanje, prostor za inovativnost, ustvarjalnost, raziskovanje, ni občutka preobremenitve, več fokusa na dobrobit učencev, srečni šolarji. Psihološka pomoč je vključena v vsakdanjo šolsko podporo ter je dostopna učencem že v zgodnji fazi, ko se pojavijo težave, da jih čimprej odpravijo."

Šola kot glavni vir stresa

Čeprav se učitelji po njenem mnenju trudijo, sistema vseeno ne morejo spremeniti. "Podatki za Slovenijo so zgovorni: 63 % mladih pravi, da je šola njihov glavni vir stresa. 59 % jih poroča o socialni izčrpanosti. Skoraj vsak deseti šolar izostaja brez opravičila, 5–10 % jih razvije šolsko fobijo. Med dijaki narašča raba Ritalina in Concerte, Slovenija pa ima po ESPAD 2024 najvišjo tvegano rabo kanabisa med 15–16-letniki v EU."

Ministra, učitelje in starše je spomnila, da resnična šola ni le tekma s časom do končnega izpita, ampak prostor, kjer se rojeva ustvarjalnost, kjer se domišljija svobodno izraža in radovednost ne ugasne. "Sever Evrope nas prehiteva: manj predmetov, krajši dnevi, malo nalog, več prostora za gibanje, ustvarjanje, dihanje. Rezultat? Med najboljšimi in najsrečnejšimi na svetu. Starši – odložite svoje telefone! Povedo kako ste prikovani nanje. Poglejte otroku v oči, vzemite si čas zanj, rabi vas!"

Ob koncu mandata je ministra, Vinka Logaja, okrcala, da na ministrstvu niso uspeli popraviti ničesar, razen minimalnih kozmetičnih popravkov učnih načrtov. "Žejne nas peljete čez reko pod pretvezo vehementne »Kurikularne prenove« Umaknite se. Dovolite strokovnjakom in nam srčnim učiteljem, da ustvarimo šolo, ki otrokom daje krila in polet. Šolo, ki se bo pozneje začela, enako hitro končala in vmes imela veliko možnosti za ideje, sanje in raziskovanje. Če ne ukrepamo zdaj, bomo izgubili cele generacije – njihovo zdravje, sanje, veselje do življenja jim je sedaj krateno, oni in njihovi starši pa to tiho prenašajo. Jaz, dragi dijaki, vas imam rada. Vsak dan me boli, ko vas gledam ugašati. Prosim, ne obupajte. Ukrepajmo, dragi odločevalci. Preden bo prepozno," je sklenila.

xxx

dezurni@styria-media.si