Poslanci državnega zbora so s 53 glasovi proti, 29 za, zavrnili ustavno obtožbo zoper predsednika vlade Marjana Šarca. Za ustavno obtožbo so tako glasovali le podlanci SDS in SNS, poslanci NSi so se vzdržali. 

Ustavno obtožbo zoper predsednika vlade so decembra vložili poslanci SDS in SNS. Šarcu očitajo, da v štirih mesecih ni omogočil uresničitve odločitve ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. "Če zakon o financiranju šolstva do 1. septembra ne bo sprejet na način, da bo izenačil financiranje zasebnih in javnih šol, bomo zoper predsednika vlade vložili naslednjo ustavno obtožbo," je napovedal Tomaž Lisec iz SDS. 

Ustavno sodišče je sicer pred petimi leti ugotovilo, da je del zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in v nasprotju z ustavo in zakonodajalcu naložilo, da v enem letu omogoči 100 odstotno financiranje javnih programov na zasebnih šolah. 

Po trenutno veljavni zakonodaji zasebni šoli za posameznega učenca pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca v javni šoli. Zasebne šole napovedujejo, da bi tudi ob izenačitvi financiranja, šolnine obdržale. 

"Ugotavljamo, da gospod Šarec nekaj govori, drugo pa dela," meni poslanec SDS Tomaž Lisec, ki je predstavil predlog ustavne obtožbe. Lisec je spomnil na izjavo Šarca iz leta 2017, ko je kandidiral za predsednika države in dejal, da je treba odločbe ustavnega sodišča, tudi tisto o financiranju šol, spoštovati in uresničiti. V SDS in SNS so prepričani, da je Šarec opustil dolžno ravnanje, kar ima vse znake kaznivega dejanja nevestnega dela. 

Šarec obračunal s SDS: "Zakaj vas je sram, da ste bili člani ZK?"

"Spoštovani poslanci SDS, vaša vnema vlaganja je glede na nikaršen izkupiček, pravzaprav neverjetna. Če se ne bi zavedal, da ste inštitut, tokrat že četrtič, uporabili zgolj za promocijo svoje ideologije, bi vam celo utegnil svetovati, da ga uporabljajte redkeje in bolj izbrano, ker ga boste sicer razvrednotili, če ga že niste. Ampak se bom s svojimi nasveti vzdržal, ker vem, da se s tem zgolj promovirate," je SDS-u odgovoril premier Šarec.

"Mogoče je čas, da se začnete ukvarjati s svojimi problemi in jih ne prikrivate z napadi name, ki ne želim nič drugega, kakor delati, " je nadaljeval Šarec.

"Lahko me napadate, žalite ... Lahko me poskušate predstavljati kot del ne vem kakšne elite, ki uničuje državo, lahko tvitate do onemoglosti in naprej, s pravimi ali lažnimi profili, če vas to sprošča. Vedno ste trdili svoje, če so bila dejstva drugačna, toliko slabše za dejstva," je dejal Šarec.

 "Zanikanje članstva vidnejših članov v Zvezi komunistov, obrat v desno po neuspeli kandidaturi za sprejem v Socialistično internacionalo leta 1994, sprejeta je bila tedanja ZLSD z Janezom Kocijančičem na čelu, poudarjanje Jožeta Pučnika, čeprav je bil on socialdemokrat, tako kot moj sovaščan France Tomšič, ustanovitelj vaše stranke. Zakaj vam je nerodno priznati, da ste bili člani Zveze komunistov, veste vi. Čudno pa je, da meni, ki sem zvezdo nosil samo na pionirski čepici v prvem razredu, očitate komunistično doktrino. Veste, tudi jaz znam pogrevati zgodovino, ne samo vi, ampak bodi dovolj, ker se s tem ne mislim ukvarjati. Želim vam vse dobro na vaši nadaljnji poti, vzroke za neuspešno sestavljanje vlade pa iščite v svojih vrstah. Hvala," je zaključil Šarec. 

SDS z ustavno obtožbo že četrtič

Gre za že četrto ustavno obtožbo zoper predsednika vlade v samostojni Sloveniji. Pobudnik vseh ustavnih obtožb je SDS, a doslej nobena ni prišla do presoje ustavnih sodnikov.

Šarec je v dosedanjih glasovanjih o ustavnih obtožbah dobil največje število glasov podpore.

S predlogom ustavne obtožbe na funkciji premierja sta se srečala Janez Drnovšek in Miro Cerar, slednji zaradi begunca Ahmada Šamija, oba na pobudo SDS.. Predlog ustavne pritožbe je doletel tudi nekdanjega predsednika republike Danila Türka, in sicer na pobudo SDS-a in SLS-a. SDS je napovedal vložitev predloga ustavne obtožbe tudi zoper Alenko Bratušek, a sprožitve postopka ni bilo, ker je Bratuškova nekaj tednov pozneje odstopila.

Zasebne šole v finančni prednosti

Šarec zavrača očitke, da so otroci, ki obiskujejo zasebne šole, diskriminirani. "Morda bi še šlo, če jih starši ne bi mogli vključiti v javno mrežo." Poudarja tudi, da ohranja stališče iz časa predsedniške kampanje, da je sodbe in ustavne odločbe treba spoštovati. "Sem zagovornik javnega šolstva, vendar ne na način, da bi mi kdo očital ali da ne rečem podtaknil, da komu odrekam pravico do zasebnega šolstva," pravi Šarec in poudarja, da je treba delovanje zasebnih osnovnih šol urediti celovito. 

"Nočem elitizacije"

Šarec meni, da so zasebne šole v finančni prednosti, saj so financirane tako od države kot od staršev, zaradi česar ga skrbi odliv najboljših učiteljev na šole, kamor hodijo predvsem otroci premožnih staršev. "Nočem elitizacije," pravi Šarec. 

"Skušam se predstavljati vaš odziv, ko ne bo šlo za katoliško pač pa za šolo kakšne druge veroizpovedi, recimo muslimanske," pravi Šarec, ki SDS očita, da je ustavno odločbo vložila zgolj zaradi svoje samopromocije. 

V SDS in NSi so prepričani, da je treba javni program v zasebnih osnovnih šolah financirati v enaki višini kot v javnih šolah, to je v celoti. V SD so medtem napovedali, ne bodo pristali na način uresničitve ustavne odločbe, ki bi šel v smeri izenačevanja financiranja javnih in zasebnih šol.

Šarec zagotavlja, da bo vlada ustavno sodbo o financiranju zasebnih osnovnih šol, spoštovala. Ministrstvo za izobraževanje je že pripravilo več različic mogočih popravkov zakona. 
Šarec poudarja, da ni nobenega razloga za očitke, da je kot predsednik vlade opustil dolžno ravnanje, in tudi ne za namigovanja o kaznivem dejanju nevestnega dela v službi. Spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so uvrščene v normativni delovni program vlade za letos z datumom uveljavitve 1. septembra. Ministrstvo je popravke zakona uvrstilo med prioritete.

Šest zasebnih šol

Izenačitev financiranja zasebnih šol z javnimi naj bi državo stala okoli 300 000 evrov letno. V Sloveniji trenutno deluje okoli 700 javnih šol in šest zasebnih šol: Waldorfska šola Ljubljana, OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana, Montessori inštitut – zavod za pomoč staršem pri vzgoji otrok, Zasebni vzgojno-izobraževalni zavod Waldorfska šola Maribor, Vzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina Slomška Maribor – OŠ Montessori ter Inštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA. Zanimanje za vpis na zasebne šole se povečuje, trenutno se tam izobražuje okoli 1,13 odstotka učencev. 

Foto: Saša Despot Center Montessori

Zasebna šola lahko otroka zavrne

Starši imajo pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu, vendar ima zasebna šola pravico, da otroka zavrne. V predlogu glede izenačitve financiranja javnih in zasebnih šol, ki ga je pripravilo ministrstvo, zasebne šole ne bi več mogle izbirati učencev, pač pa bi mogle vpisati vse interesente iz okoliša.

Manj obveznih predmetov

Medtem, ko so na javni osnovni šoli obvezni predmeti slovenščina, (na mešanih območjih italijanščina ali madžarščina), tuj jezik, zgodovina, zemljepis, državljanska vzgoja in etika, matematika, kemija, biologija, fizika, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, športna vzgoja, tehnična vzgoja in gospodinjstvo.

Na zasebnih šolah je obveznih predmetov manj. Zakon določa, da zasebne šole obvezno izvajajo naslednje predmete: slovenščina, (italijansščina ali madžarščina na narodno mešanih območjih), matematika, tuj jezik, zgodovina, državljanska vzgoja in etika, športna vzgoja, vsaj en naravoslovni in en družboslovni predmet in vsaj en predmet s področja umetnosti. Te zasebna šola določi s svojim aktom.

Svoj program za minimalna znanja

Ne glede na to določilo zakona pa lahko zasebne šole, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori ipd.), oblikujejo program osnovne šole tako, da zagotovijo minimalna znanja, ki omogočajo zaključitev osnovnošolskega izobraževanja.

Zasebnim šolam ni treba upoštevati določil, ki se nanašajo na delitev izobraževanja na obdobja, torej triade. Prav tako jim ni treba upoštevati določil šolskega koledarja in lahko same izbirajo proste dneve.

dezurni@zurnal24.si