Čeprav je bila danes 53-letna mati treh otrok operirana že 23. oktobra 2013, pravdni postopek, v katerem od bolnišnice in njene zavarovalnice zahteva 83.477 evrov odškodnine inter 108 evrov mesečne rente, še vedno ni končan, in, kot kaže po nedavni sodbi vrhovnega sodišča, tudi še ne bo prav kmalu.

Kirurg opazil poškodbo sečevoda

Pacientki so maternico odstranili zaradi številnih in velikih miomov. Odločili so se za laparoskopski poseg, s katerim pa so, kot so ji tudi povedali, povezana tveganja, vnetje, krvavitev, poškodbe mehurja in sečovoda. V tem primeru laparoskopijo prekinejo in nadaljujejo po klasični metodi, laparotomiji, pri kateri prerežejo trebuh.

Do zapleta je tudi v resnici prišlo: kirurg je opazil poškodbo sečevoda in zato zaključil z laparoskopijo ter izvedel klasično operacijo s prečnim rezom. Poseg pa je pacientki pustil trajne posledice, inkontinenco, nezmožna je dvigati in prenašati težja bremena, ne more se pripogibati in sklanjati, sedeti in stati dlje časa, tarejo jo bolečine v trebuhu in križu, težave ima na spolnem področju, vse to pa seveda vpliva na njeno psihično počutje. Zaradi posledic operacije so jo februarja 2015 uvrstili v III. kategorijo invalidnosti, kar pomeni, da dela samo štiri ure na dan.

Vse je bilo v skladu s stroko

V tožbi očita operaterju malomarnost, ker je prerezal sečevod in mehur ter okoliško tkivo, da ni izbral prave kirurške metode, da je bil morda tudi utrujen, ker je poseg opravil v zadnji tretjini delovnega časa, pa tudi, da ni bila seznanjena z morebitnimi posledicami. Če bi bila, z operacijo ne bi soglašala.

Izvedenec za urologijo je na sojenju razložil, da pri laparoskopiji, ki jo je operater  izbral v skladu z doktrino, res obstaja možnost poškodbe sečevoda in mehurja zavoljo učinkovanja elektrotermičnega inštrumenta, kar pa je zaplet in ne posledica utrujenosti ali malomarnosti. Kirurg je torej ravnal v skladu s stroko.

Trajne posledice so življenjski stil

Težje pa je razumeti strokovno razlago pojasnilne dolžnosti, ki jo ima zdravnik do pacienta. Kot je povedala izvedenka ginekološke stroke, mu je dolžen pojasniti tipična tveganja operacije, ne pa tudi tega, kar spada v življenjski stil po posegu – o tem ga seznanijo pred odpustom iz bolnišnice. Da so nezmožnost prenašanja težkih bremen, sklanjanja, prepogibanja, bolečine v trebuhu in križu življenjski stil in pojasnilna dolžnost ni bila kršena, so se skoraj v popolnosti strinjali tudi sodniki na okrožnem in višjem sodišču v Celju. Zmotila jih je samo ena posledica, možnost inkontinence, na katero bi izvedenka za ginekologijo po svojih besedah opozorila pacientko že pred operacijo, sploh, ker je trikrat rodila in imela povečano maternico.

Na okrožnem sodišču so tožnici vendarle delno ugodili in ji za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti prisodili 28.475 evrov odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od julija 2015, njen zahtevek za nadaljnih 55.002 evra, povrnitev mesečnih izgub pri zaslužku od oktobra 2013 do aprila 2017 in mesečno rento pa so zavrnili.

Višje sodišče mora odločati znova

Na to sodbo se je pritožila, tako kot tudi bolnišnica in zavarovalnica, a je višje sodišče vse zavrnilo. Vrhovno sodišče pa je na predlog tožnice dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je bila kršena pojasnilna dolžnost o tveganjih operacije. Ugotovilo je, da je tožnica res soglašala z odstranitvijo maternice bodisi z laparoskopsko metodo bodisi, če bi prišlo do zapleta, z laparatomijo, vendar iz odločb sodišč prve in druge stopnje ni jasno, ali so ji bila predstavljena kakršna koli tveganja glede laparatomije.

"Ali je bila v konkretnem primeru kršena pojasnilna dolžnost glede tveganj operacije, je torej odvisno od tega, kakšna pojasnila o predvidljivi in kasneje opravljeni metodi operacije bi pacientki podal skrben zdravnik. Razlogi v izpodbijani sodbi, da spada pojasnilo o nezmožnosti prenašanja težjih bremen, sklanjanju, pripogibanju, dalj časa trajajočem sedenju in stanju ter o bolečinah v trebuhu in križu v čas po operaciji, ker gre za pojasnilo o življenjskem stilu po operaciji, so pravilni le, če pri opisanih (trajnih) težavah ne gre za tipična ali statistično pogostejša tveganja in zaplete oziroma posledice laparatomije, ali če ne gre za tveganja, ki so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientkino privolitev. Če pa gre za tveganja oziroma posledice, ki so pri laparatomiji tipična ali statistično pogostejša, ali tveganja, ki so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo, je bila pojasnilna dolžnost opravljena pomanjkljivo," je pred nedavnim sklenil senat in zadevo vrnil višjemu sodišču v ponovno obravnavo.

Fotografija je simbolična.