Američan Bill Briggs se prav dobro spomni, kdaj ga je udarila recesija. Resnica je prišla na dan v obliki številke. Številke, ki pa ni imela nobene zveze z bančnim računom, delniškim portfeljem ali vrednostjo njegove hiše, ampak z – zdravstvenim izvidom. Briggsova raven holesterola se je namreč v enem letu dvignila za 46 odstotkov. Kajti Briggs, po poklicu svobodni pisatelj, je zaradi obdobja suhih krav razpolovil osebni proračun za hrano. "Začel sem se prehranjevati s hamburgerji, hot dogi, ribjimi palčkami in cenenimi menuji, ki jih ponujajo verige restavracij s hitro hrano," je televiziji NBC opisal spremembe v prehranjevalnih navadah.

Rezultat: njegova raven holesterola se je z 180 miligramov povzpel na zdravstveno tveganih 226. "Na vsakih 95 točk, ki jih je indeks Dow Jones izgubil v letu 2008, sem dobil eno točko pri vrednosti holesterola," je sarkastičen Briggs, ki ga je osebni zdravnik opozoril na zelo zvišano možnost srčne kapi.

Podobne težave kot Briggs ima še več milijonov Američanov, ki so zaradi stiske v denarnici prešli na ceneno hrano. Že več študij je dokazalo, da Američani v obdobju krize preklopijo na cenejšo hrano, ki je po pravilu bolj mastna, slana oziroma na sploh manj zdrava.

Kultura ogljikovih hidratov in sladkorja
Račun je relativno enostaven: dvojni cheeseburger je znatno cenejši kot na primer glava ekološko pridelane solate. "Posledice krize bodo dramatične. Uveljavlja se novo kulturo prehranjevanja, hitro hrano, polno ogljikovih hidratov in sladkorja," je pesimističen sociolog Kenneth Land z univerze Duke. "Kot je pokazala neka raziskava, pomeni desetodstoten porast revščine šestodstotno rast števila ljudi s prekomerno telesno težo." Že pred nastopom krize je imelo kar 72 milijonov odraslih Američanov težave s prekomerno telesno težo, kažejo podatki zvezne službe za zdravstveni nadzor (CDC). Zdaj je ta številka nedvomno višja in bo še lep čas naraščala.

Wal Martu in McDonald'su se smeje
Druga plat medalje je dobro vidna na newyorški borzi, kjer so se v letu 2008 v zelenem območju obdržale delnice le dveh podjetij. Zmagovalca sta diskontni prodajalec Wal Mart in veriga restavracij s hitro hrano, McDonald's. Delnica slednjega je leto 2008 zaključila s 4,5-odstotnim prirastom. In če je McDonald's v četrtini leta 2008 prijavil za 946 milijonov dolarjev dobička, ga je letos že za 980 milijonov.

Na drugi strani bije osrednji ameriški trgovec z ekološko pridelano hrano, Whole Foods, boj za sleherni cent. V prvih treh mesecih letos je imel le za 27 milijonov dolarjev prometa, v istem obdobju lani pa za 40 milijonov.

Po mnenju nekaterih poznavalcev gre za razvoj dogodkov, ki je bil opazen že pred izbruhom krize, le da je zdaj še bolj razgaljen. Biološko pridelana hrana naj bi bila na dolgi rok čedalje dražja, manj kakovostna pa čedalje cenejša. Po podatkih ameriškega ministrstva za delo stanejo gazirane pijače, kot je kokakola, 33 odstotkov manj kot leta 1978. Maslo 29 odstotkov manj, pivo pa je cenejše za 15 odstotkov. Na drugi strani je zelenjava dražja za 41 odstotkov, sadje pa kar za 46 odstotkov.