Ursula von der Leyen je po desetih mesecih svojega drugega mandata na čelu Evropske komisije pod hudim pritiskom. Politične skupine Evropska ljudska stranka, S&D ter Renew, ki so desetletja delovale v neformalni koaliciji in podpirale sredinsko-desne predsednike Evropske komisije, so zdaj razdeljene. Edini, ki dejansko še stojijo za von der Leyen, so poslanci iz njene politične skupine, Evropske ljudske stranke pa še med njimi so mnenja deljena. 

Von der Leyen je v zadnjih mesecih strelovod kritik na račun trgovinskega sporazumoma z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki prinaša 15-odstotne carine na evropski izvoz v ZDA. Veliko očitkov gre tudi na račun dogovora z južnoameriškimi državami, ki naj bi na cedilu pustil evropske kmete, slabega napredka glede evropske konkurenčnosti ter razgradnjo politike do podnebnih sprememb in molka glede Gaze.

"Ursula von der Leyen natančno ve, kaj hočemo slišati"

"Nezadovoljstvo se akumulira," pravi slovenski poslanec iz vrst S&D Matjaž Nemec. V zadnjih dneh je tako v Evropskem parlamentu veliko ugibanj glede tega, katere prioritete bo predsednica Evropske komisije v svojem prvem govoru v drugem mandatu zagovarjala in kako bo delila bombončke političnim skupinam, ki imajo zelo različna pričakovanja. "Ursula von der Leyen natančno ve, kaj hočemo slišati. Analizira in naslovi vse, kar želijo politične skupine," pravi podpredsednica Evropskega parlamenta Katarina Barley (S&D).

Foto: Profimedia zala tomašič Zala Tomašič: "Res upam, da bo predsednica napovedala razveljavitev prepovedi!"

Pod plazom kritik in grožnjo z vnovičnim glasovanjem o nezaupnici bo von der Leyen v današnjem govoru razdelila nekaj bombončkov oziroma popuščanj že zastavljenih ciljev. Slovenska evroposlanka Zala Tomašič (SDS/EPP) tako močno upa, da bo von der Leyen prisluhnila njeni politični skupini, ki si že nekaj časa močno prizadeva za razveljavitev prepovedi prodaje novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem v EU-ju od leta 2035, ker naj bi s tem zagotovili konkurenčnost evropske avtomobilske industrije.

V Evropskem parlamentu je vnovič aktualna pobuda o nezaupnici Ursuli von der Leyen. Podpise za sprožitev nezaupnice zbirajo tako poslanci levice kot poslanci Patriotov. Gre za dve različni pobudi, za vsako pa je treba zbrati 72 podpisov. Če eni ali drugi oziroma obema skupinama to uspe, bi poslanci lahko o nezaupnici Evropski komisiji vnovič glasovali na oktobrski ali novembrski seji. Von den Leyen je nezaupnico, ki so jo vložili Patrioti, julija preživela, tokrat pa bi glasovanje bilo lahko zelo tesno. 

Prepoved prodaje novih avtomobilov z notranjim zgorevanjem do leta 2035 je najbolj prepoznavni ukrep iz evropskega zelenega dogovora, ki je bil sprejet leta 2022. Najbolj mu zaradi močne avtomobilske industrije nasprotujejo Nemci. Italijanska premierka Giorgia Meloni prepoved označuje za ideološko norost, v zavezništvu pri zahtevah glede omilitve ukrepa pa so še češka, slovaška, poljska, romunska, madžarska in italijanska vlada. Tomašič je prepričana, da Slovenija tega cilja do leta 2035 ne bo dosegla. 

Stališče do napadov v Gazi?

Von der Leyen se bo jutri dotaknila tudi razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, veliko vprašanje pa je, ali se bo odzvala na kritike glede tega, da Evropska unija nima moči, da bi obsodila in se odzvala na izraelske napade na civiliste Gazi. Včerajšnja razprava v Evropskem parlamentu je namreč znova pokazala neenotnost stališč političnih skupin. Medtem, ko so poslanci iz vrst Levice, S&D in Zelenih izraelske napade v Gazi označili za genocid, so poslanci drugih političnih skupin, tudi iz največje EPP te izjave označili za antisemitizem.

"Pridružitev Ukrajine Evropski uniji je najmočnejše jamstvo za njeno varnost. Vsaka reforma jo utrdi. Vsak odprt sklop pogajalskih poglavij, vsak korak naprej Ukrajino še trdneje zasidra v naš skupni evropski dom. Je tudi sporočilo Moskvi, da je evropska usoda Ukrajine nepovratna," je v včerajšnji razpravi z evropskimi poslanci dejala komisarka, odgovora za širitev, Marta Kos.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je spomnila na nacionalne ukrepe posameznih držav - te je sprejela tudi Slovenija - in poudarila, da bodo imeli ukrepi na ravni EU večji učinek.

sergeja.hadner@styria-media.si