Tretjega maja praznujemo svetovni dan svobode tiska, ki je namenjen opozarjanju na vlogo sedme sile v demokratičnih družbah. Predstojnik katedre za novinarstvo na FDV Marko Milosavljevič pravi, da je položaj, kar se tiče svobode medijev v Sloveniji, boljši kot v nekaterih vzhodnoevropskih državah ali državah bivše Jugoslavije in v marsikaterem pogledu slabši kot v nekaterih evropskih državah, s katerimi se želimo primerjati. Tudi tam položaj ni idealen, vsi vemo, kako delujejo mediji v Italiji pod vplivom Silvia Berlusconija, na splošno pa smo nekje vmes med skandinavsko željo po svobodi medijev in mediteransko-balkansko realnostjo.

Popolna svoboda medijev po Milosavljevičevih besedah ni možna, zlasti problematična pa se mu zdi neenotnost novinarskega ceha, ki se ni sposoben upreti političnim in ekonomskim pritiskom. Kar se tiče političnih pritiskov, so po njegovem v prednosti mediji s tujim lastništvom: "Tuje lastništvo lahko vpliva na svobodo medijev, vendar ne samodejno." Po njegovih pojasnilih se je v Sloveniji izkazalo, da so se, ko gre za možnost pritiskov države in politike, za najmanj problematične izkazali prav mediji, ki so v tuji lasti. Pogosto so izvzeti iz najočitnejših političnih zgodb in zgodb o kompromitiranju poročanja, vsaj ko gre za politične pritiske, meni Milosavljevič  in poudarja, da so mediji, kar se tiče ekonomskega pritiska, sicer na istem.

	Položaj, ko praktično ves dnevni tisk obvladujeta dve domači družbi, je kvečjemu podoben italijanskemu. Peter Jančič, ZNP

Jančič: Položaj podoben italijanskemu
Kombinacija medijev, ki so v državni lasti, in številnih komercialnih medijev v zasebni lasti po besedah predsednika Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Petra Jančiča ne pomeni nujno, da bodo tisk in mediji opravljali vlogo, h kateri so v demokratičnih družbah zavezani. "Položaj, ko praktično ves dnevni tisk (z izjemo 'brezplačnikov') obvladujeta dve domači družbi, je kvečjemu podoben italijanskemu," je prepričan. Cilj politikov v tranziciji po Jančičevem mnenju ni bil zagotoviti pluralen tisk, ampak predvsem politično nadzorovane monopole, ki oblasti ne bodo povzročali težav. Združenje pri tem ne vidi velikih razlik med ravnanjem strank, ki so vladale v preteklosti in tak sistem ustvarile, ter tistih, ki nam vladajo zadnja leta in tega niso spremenile.

Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž medtem opozarja na vse slabše ocene, ki jih dobiva Slovenija glede medijske svobode. "Slovenija se je v precejšnjem deležu medijske produkcije in trga informacij oddaljila od demokratičnih načel obveščanja, ki so zapisana v mednarodnih dokumentih, slovenski ustavi in medijski zakonodaji," je zapisal.

Lani ubitih 93 novinarjev

Po podatkih Mednarodnega inštituta za medije je bilo lani po svetu ubitih kar 93 novinarjev. Število žrtev med predstavniki sedme sile je v zadnjem desetletju sicer skokovito naraslo – leta 1997 je nasilne smrti umrlo 28 novinarjev, leta 2006 pa že sto.

Svoboda medijev nazadovala
Ameriška nevladna organizacija Freedom House v letošnjem poročilu o svobodi medijev po svetu, ki ga tradicionalno objavijo pred svetovnim dnevom svobode medijev, sicer ugotavlja, da je svoboda medijev po svetu leta 2007 nazadovala. Slovenija se je letos kot svobodna država s 23 točkami uvrstila na 46. mesto, leta 2006 pa si je delila mesta med 39. in 45.

Glede Slovenije Freedom House v svojem poročilu ugotavlja, da ustavni in pravni sistem zagotavljata svobodo medijev, katerih pravice so v veliki meri zaščitene. "Odnosi med mediji in vlado so med letom postali napeti in novinarji so obtožili vlado neposrednega in posrednega političnega ter gospodarskega pritiska na medije," med drugim piše poročilo.

Svetovni dan svobode tiska so sicer razglasili leta 1993, zasnovali pa so ga Združeni narodi, da bi povečali zavedanje pomena svobode tiska in opomnili vlade, da je njihova dolžnost spoštovati in vzdrževati svobodo izražanja.