Kolektivna pogodba. ''Ogorčeni smo in jasno je, da nismo zadovoljni s takšnim načinom.'' Tako je enostransko odpoved kolektivne pogodbe (KP) dejavnosti bank in hranilnic s strani Združenja bank Slovenije (ZBS) komentiral predsednik sindikata NLB Milan Marentič. Dodal je, da odpoved pomeni zmanjševanje pravic zaposlenih.
Drago Jurenec, šef Sindikata bančništva Slovenije, v katerega je včlanjenih okoli pet tisoč od približno 11.500 bančnih uslužbencev, pa je potrdil, da je "to zadeva, ki je tik pred vreliščem".
Časovnica. Če delodajalska stran in sindikati za bančni sektor ne dosežejo dogovora o novi kolektivni pogodbi, se obstoječa uporablja do 30. junija 2010. Pogajanja. Do 30. oktobra morata obe strani odgovoriti na predloge novih KP. Odpoved. Sindikat je do 30. septembra ZBS poslal predlog nove KP. ZBS pa je s 1. oktobrom odpovedal obstoječo KP in sindikatom poslal svojo različico pogodbe.
Jurenec je dejal, da jim je ZBS skupaj z odpovedjo obstoječe kolektivne pogodbe že poslal tudi predlog nove, ki pa je sindikat ne bo podpisal, saj močno zmanjšuje pravice zaposlenih: "Iz predloga je razvidno, da se za dobro polovico znižuje regres. Ocenjujemo tudi, da bi vsak bančni uslužbenec v povprečju izgubil pet dni dopusta. Z inflacijo pa bi se usklajevale le minimalne plače, in še to le v višini 70 odstotkov inflacije. V ilustracijo: če bi bila inflacija triodstotna, bi bila prva uskladitev šele leta 2021."
ZBS: Le minimalne pravice
V ZBS so se za odpoved KP odločili, "ker je bila obstoječa ureditev ustrezna v preteklosti", po 20 letih velikih sprememb v bančništvu pa je "nujno, da se tudi v dejavnosti bank KP temeljito spremeni". Tako naj bi nova KP, predlagajo v ZBS, določala le še "osnovne, minimalne pravice, vse konkretnosti pa bi se urejale pri posameznem delodajalcu".
Delodajalska stran poskuša z novo pogodbo uvesti predvsem nov plačni model, ki ukinja tarifne količnike, z inflacijo naj bi se usklajevale le najnižje osnovne plače, in to enkrat na leto, ukinjajo pa se tudi vsi dodatki, ki niso določeni po zakonu o delovnih razmerjih (na primer za deljen, izmenski delovni čas, blagajniški riziko, soključarstvo, pripravljenost na domu ...).