"Medicinske sestre so enakovredni strokovnjak zdravniku ter suverene na svojem področju. To bi se moralo upoštevati tudi pri odločanju v zdravstvu," meni medicinska sestra Irena Ahčin . Če bi se enakovrednost in suverenost medicinskih sester upoštevalo na vseh ravneh odločanja v zdravstvu, bi bilo tudi za zdravstveno oskrbo prebivalstva veliko bolje poskrbljeno, je prepričana Ahčinova. Po njenih besedah tudi izobraževanje slovenskih babic in medicinskih sester v primerjavi z Evropo in severno Ameriko še ni doseglo svojega vrha oziroma zadnje stopnje izobraženosti. "Podpiramo vsakršno prizadevanje, da medicinske sestre in babice dohitijo svoje kolegice, vendar na slovenskih tleh in v slovenskem jeziku," je dejala Ahčinova, ki je tudi članica Ženske zveze NSi. Po njenem prepričanju namreč v slovenskem prostoru ne manjka strokovnjakov, ki bi nadgradnjo izobraževanja omogočili.

	Zahtevamo še večjo samostojnost babic, da bi bile kot nosilke življenja prepoznavne kot drugi zdravstveni delavci. Slavica Navinšek

Zadnja vršilka dolžnosti ravnateljice babiške šole Slavica Navinšek je izpostavila izobraževanje in poslanstvo babic. "Babice imajo v zdravstvu poseben položaj in dolgoletno tradicijo," je dejala. Po njenih besedah je bila prva in tudi zadnja babiška šola v Ljubljani ustanovljena 1753 leta, od svoje ustanovitve do ukinitve pa edina babiška šola v Evropi. Kot je poudarila Navinškova, je vloga babice - od leta 1981 do ustanovitve babiške smeri na ljubljanski univerzi leta 1996 - nekoliko zamrla. "V teh letih je njena avtoriteta padla, saj ni bila prisotna v zdravstveni službi. S tem se je znižala tudi psihosomatska raven mater ob porodu," je poudarila.

Po njenih besedah v zdravstvu priznavajo strokovno avtoriteto babic kot samostojno vejo s posebnim poslanstvom. "Zahtevamo še večjo samostojnost babic, da bi bile kot nosilke življenja prepoznavne kot drugi zdravstveni delavci," je sklenila članica Ženske zveze NSi Navinškova.