V nadaljevanju preberite:
- V slovenskem morju so se pojavili veliki roji morskih cvetač.
- Biologi mirijo, da te meduze za kopalce niso nevarne.
- Morje je nenavadno bistro, toplo in bolj slano kot običajno.
V slovenskem morju so se v zadnjih dneh pojavili veliki roji morskih cvetač, mladih klobučnjakov. Gre za vrsto Cotylorhiza tuberculata, ki je v severnem Jadranu v avgustu običajen pojav, nekoliko bolj nenavadno pa je, da se letos pojavlja v tako velikih skupinah, poroča Delo. Biologi z Morske biološke postaje Piran mirijo, da razloga za preplah ni.
So v velikih skupinah, a za kopalce niso nevarne
Morske cvetače so se v zadnjih dneh pojavljale tudi v Piranskem zalivu, ponekod v rojih z več sto mladimi primerki. Trenutno merijo do deset centimetrov v premeru in so rjavkaste barve.
Piranski ribič Rok Domnik je za Delo pojasnil, da jih je bilo pred Piranom prejšnje dni res več kot običajno. Po njegovih besedah so jih bližje obali prinesli južni vetrovi, ki so roje potisnili z odprtega morja tudi v slovenske vode. Zdaj naj bi jih bilo že manj oziroma toliko, kot je za avgust običajno.
Biologinja dr. Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran je pojasnila, da so takšni roji v slovenskem morju bili že večkrat opaženi. Gre za mlade klobučnjake, ki se začasno združujejo, valovi in morski tokovi pa jih bodo v prihodnjih dneh oziroma tednih razpršili po severnem Jadranu.
Videti so kot "ocvrto jajce", a ne opečejo
Morske cvetače bodo čez približno mesec dni precej večje, njihov klobuk pa bo lahko meril od 20 do 30 centimetrov. Prepoznamo jih po rumenkasto rjavem klobuku z izbočeno sredino ter po vijoličastih oziroma modrikasto belih priveskih z modrimi mešički. Prav zaradi tega so v slovenščini dobile ime morska cvetača, v angleščini pa jih imenujejo tudi "fried egg jellyfish", saj spominjajo na plavajoče ocvrto jajce.
Za kopalce je najpomembnejše, da morska cvetača ob dotiku ne povzroči opeklin. Pri občutljivejših ljudeh lahko povzroči le manjše nelagodje. Kljub temu bi se bilo smiselno izogibati stiku z očmi, usti in sluznicami.
Rjavkasto barvo imajo zaradi simbiontnih alg, s katerimi živijo v sožitju. Pod njihovimi priveski se pogosto skrivajo tudi mladice majhnih rib, predvsem šurov.
Morje je nenavadno bistro
Posebnost letošnjega poletja ni le množičnejši pojav morskih cvetač, ampak tudi izjemno bistra morska voda. Slovensko morje je po poročanju Dela te dni prozorno tudi do globine desetih metrov, kar posebej navdušuje potapljače in vse, ki z masko opazujejo morsko življenje.
Dr. Janja France z Morske biološke postaje Piran je pojasnila, da je bistrost posledica več dejavnikov. Med najpomembnejšimi je manjši vnos hranil z rekami in drugimi vodotoki s kopnega. Že konec junija so raziskovalci zaznali zelo nizke vrednosti klorofila, zdaj pa so te še nižje. To pomeni, da je v morju malo rastlinskega planktona. K bistrosti prispevajo tudi pomanjkanje dežja, manjše valovanje in miren sediment, ki ostaja na morskem dnu in se ne dviga v vodni stolpec.
Morje je toplo, a trenutno brez rekorda
Severno jadransko morje je tudi zelo toplo. Fizik dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Piran je opozoril, da so konec junija na oceanografski boji Vida izmerili 29,9 stopinje Celzija na globini 2,5 metra. To je bila najvišja junijska temperatura, odkar zbirajo podatke, torej od leta 2008.
Trenutno temperatura morja po poročanju Dela sicer ni rekordna. V teh dneh so namerili približno 28 stopinj Celzija, kar je za ta čas še običajno, a vročinski val lahko plitvo morje dodatno ogreje. Pri morskem dnu, na globini 23 metrov, ima voda nekaj več kot 21 stopinj Celzija.
Najvišjo avgustovsko temperaturo morja so na tem območju izmerili leta 2018, ko je dosegla 29,6 stopinje Celzija. Absolutni rekord v Tržaškem zalivu pa so zabeležili septembra 2023, ko je imelo morje pri dnu 24,7 stopinje Celzija.
Tako visoke temperature vplivajo na življenje v morju. Ribe se lahko umaknejo v globlje vode, več težav pa imajo organizmi, ki se ne morejo premakniti. V takšnih razmerah lahko tudi v slovenskem morju prihaja do bledenja koral.
Zaradi malo padavin, nizkih pretokov rek in močnega izparevanja je višja tudi slanost morja. Trenutno znaša približno 36,5, kar pomeni, da je v litru morske vode okoli 36,5 grama soli.
Se v slovensko morje vračajo leščurji?
Raziskovalci Morske biološke postaje Piran so v krajinskem parku Debeli rtič opazili tudi tri mlade leščurje.
Več primerkov so zaznali še v tržaškem morskem parku pri Gradu Miramare. Če bodo mladi primerki preživeli, bi to lahko pomenilo, da se največja sredozemska endemična školjka v prihodnjih letih vrača tudi v slovensko morje.