Hilda Tovšak naj bi skoraj zagotovo Slovenijo zapustila že v soboto, torej manj kot 24 ur zatem, ko je bila izpuščena iz pripora, neuradno predvideva policija. Mednarodno tiralico je sodišče policiji odredilo šele dva dni zatem, ko naj bi Tovšakova državo že zapustila.

Tja, kjer je manj nadzora

Ob izginotju Tovšakove se zastavlja vprašanje, zakaj obsojencev, ki so pravnomočno obsojeni na zaporno kazen, takoj ne odpeljejo v zapor. Sodba proti Tovšakovi je bila namreč pravnomočna že 21. marca. "To možnost sodišče vedno ima, če bi obstajal razlog begosumnosti," pojasnjuje Drago Šketa, višji državni tožilec z Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru.

Spomnimo, Tovšakova je bila na 14 mesecev zapora pravnomočno obsojena v zadevi Čista lopata, med trajanjem postopka pa je redno hodila na obravnave in ni bila v priporu. V priporu je bila od začetka marca zaradi trgovanja z delavci za blok 6, in sicer zaradi ponovitvene nevarnosti in ne begosumnosti.

Čas za pripravo na zapor

Praviloma mora imeti obsojenec na voljo od osem dni do enega meseca, da se zglasi na prestajanju kazni, pa pojasnjuje Matjaž Ambrož s Katedre za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. "Smisel tega vmesnega časa je, da se lahko pripravi na prestajanje kazni in uredi osebne zadeve. Ker ta vmesni čas daje manevrski prostor za izmikanje izvršitvi kazni, zakonodaja predvideva različne načine, da to prepreči. Obsojenec je lahko do nastopa kazni v priporu; če je v hišnem priporu, je čas, ki ga ima na voljo za nastop kazni, bistveno krajši (24 ur). V izjemnih primerih, če obstajajo znaki, da bo obsojenec pobegnil, lahko sodišče tudi odredi privedbo obsojenca brez poziva. Vse to omejuje možnost izmikanja prestajanju kazni, ne more pa je v celoti preprečiti," pojasnjuje Ambrož. Pri tem dodaja, da je delež tistih, ki se jim uspe prestajanju izogniti za dlje, razmeroma majhen. Na ministrstvu za pravosodje (MP) pojasnjujejo, da sprememba zakonodaje v tem delu ni potrebna, saj za čas med izrekom sodbe in začetkom prestajanja kazni zapora zakon določa možnost odreditve ali podaljšanja pripora, seveda če obstaja begosumnost ali ponovitvena nevarnost. "Zakonodaja spoštuje načelo človeškega dostojanstva, hkrati pa Slovenija ni država pretekle zgodovine, ki bi avtomatično zadrževala osebe v priporu do začetka prestajanja kazni zapora," dodajajo.