Kdor obišče Detroit v ZDA, si le težko predstavlja, da je bilo to mesto še leta 1950 tretje največje mesto v ZDA. In da je bilo kot magnet ne samo za ameriške, ampak tudi za tuje delavce. Odkar je Henry Ford leta 1903 ravno v Detroitu ustanovil družbo Ford Motor Company in pet let kasneje na trg poslal model T, so avtomobili postali bogastvo tega severnoameriškega mesta. Še več Detroit, kjer imajo imajo sedež veliki trije avtomobilski proizvajalci, Ford, Chrysler in General Motors, je postal sinonim za ameriško blaginjo.
Rez v plače, pokojnine...
A današnji Detroit kaže le še skromne sledove stare slave. Ravno ta teden je Sindikat
delavcev v avtomobilski industriji (UAW), ki ima sedež kakopak v Detroitu, blagoslovil direktive
Washingtona glede bankrota Generala Motorsa, ki naj bi postal dejstvo najkasneje v ponedeljek.
Udarec za približno 54.000 zaposlenih GM in nekaj sto tisoč upokojencev bo hud. Tako v prenesenem
kot v dobesednem pomenu besede. Prepoved stavk do 2015, 20 milijard dolarjev manj v skladu za
pokojnine, manj drugih ugodnosti za upokojence in črtanje do 20.000 delovnih mest so grenke
tablete, ki jih bo treba pogoltniti.
Ali vse to pomeni smrtonosni udarec za Detroit? "Detroit je mrtev že dolgo," meni James Fenroy, nekdanji uslužbenec Chryslerja, ki zdaj dela kot prenašalec pohištva. Brez zdravstvenega in socialnega zavarovanja, a drugo mu, če hoče preživeti sebe in družino, ne preostane. Brezposelnost v nekoč cvetočem Detroitu znaša namreč kar 22 odstotkov, kar je trikrat več od državnega povprečja.
Izseljevanje, proračunska luknja, župan v zaporu
Mesto dobesedno umira. Od leta 1980, ko so se v avtomobilski trojici prvič pokazale težave,
se je število prebivalcev skrčila za četrtino na le še 900.000. Vsak tretji živi v revščini. Luknja
v mestnem proračunu znaša kar 300 milijonov dolarjev. Zadnji župan je bil zaradi spolnega škandala
99 dni v zaporu.
"Razmere pri nas so kot v New Orleansu po Katrini," meni
Rochelle Riley, novinarka pri Detroit Free Press.
Cvetijo le še beznice in nočni lokali
Toda to je šele začetek. Chrylser je že bankrotiran, kmalu se mu bo pridružil še GM. Ta je
bil nekoč sinonim za ameriški način življenja, bil je ikona ZDA, danes pa je povsem razvrednoten. V
petek je bila njegova delnica vredna le še 75 centov. Prvič po 1933 se je primerilo, da je vrednost
njegove delnice padla pod en dolar. A za temi številkami se skrivajo mesto in ljudje, ki so na robu
preživetja. Že zdaj je Detroit poln bolj ali manj praznih ulic, opustelih obrtniških obratov in
gradbenih jam. Med njimi se dvigajo proti nebu nebotičniki in tovarniški dimi iz časov, ki so bili
mestu bolj naklonjeni.Edino, kar v mestu še uspeva, so beznice in nočni lokali. Tako denimo
"Baltimore Bar" ponuja popolni menu za samo pet dolarjev.
"Moramo združiti naše moči, da bo mesto spet postalo to, kar si vsi želimo," pravi aktualni župan Dave Bing, ki je vajeti mesta prevzel maja letos od prejšnjega kompromitiranega župana. Njegov primarni cilj je preprečiti, da bi ameriška vlada po bankrotu GM sedež družbe prenesal v drug kraj. Pisal je ameriškemu predsedniku Baracku Obami in ga opozoril, da bi imel tak korak "uničevalne posledice za mesto in njegove prebivalce". Kaj bo odgovoril Obama še ni jasno, je pa jasno, da je avtomobilski trojček v dosedanji obliki že zgodovina in da bo mesto svoj razvoj moralo opreti na nekaj novega.