Slovenski zdravniki so lani predpisali le nekaj manj kot milijardo (930.825.714) odmerkov različnih zdravil. V posebnih zabojnikih za zdravstvene odpadke pa se je v istem obdobju znašlo 50 ton zdravil s pretečenim rokom uporabe. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ocenjujejo, da znaša “neposredna škoda zaradi neporabljenih in zavrženih zdravil približno šest milijonov evrov”, kar je “velik strošek za ZZZS”, pravijo.

Podatkov, katera zdravila najpogosteje ostanejo neporabljena in zato končajo v smeteh, na podlagi katerih bi lažje oblikovali ciljne ukrepe za ozaveščanje uporabnikov in racionalnejše predpisovanja zdravil, nimajo.

Razlog je, kot pravijo, da na tem področju nimajo pristojnosti, prav tako ne evidenc. Poleg tega odgovarjajo, da teh podatkov tudi veletrgovci in lekarne, ki skrbijo za zbiranje in uničenje teh zdravil, “trenutno nimajo”. Da je to res, so potrdili tudi v Lekarni Ljubljana.

Je pa zavod v letih 2004 in 2008 v sodelovanju s fakulteto za farmacijo naredil “terensko raziskavo na domu sto slovenskih gospodinjstev”. Ta je med drugim pokazala, da je le 23,4 odstotka pacientov po končani terapiji zdravila, ki so jim ostala, vrnilo v lekarno ali zdravniku, 17,8 odstotka jih je zdravila shranilo “za pozneje”, kar 28 odstotkov pa jih je ostanke vrglo kar v koš.

Glede zdravil, ki so jih anketiranci najpogosteje skladiščili v svojih zalogah, pa je raziskava pokazala, da gre za pripravke za zdravljenje bolezni srca in ožilja ter pripravke, ki delujejo na živčevje.

Raziskava bi bila smiselna

ZZZS za zdravila prebivalstva nameni okrog 400 milijonov evrov na leto. Zaradi rdečih številk je zavod zadnja leta ves čas na lovu za prihranki, pri čemer je na primer zadnji varčevalni paket že krčil višino nadomestila za bolniško. Šele po našem natančnem poizvedovanju o tem, koliko bi se lahko privarčevalo, če bi vedeli več o teh 50 tonah zavrženih zdravil, pa na ZZZS razmišljajo, da “čeprav načeloma v lekarnah izkustveno vedo, katera zdravila se najpogosteje kot neuporabljena vrnejo v lekarno, bi bilo objektivneje to preveriti tudi z empirično raziskavo, ki bi zajela določene lekarne v določenem obdobju”.