DZ je danes obravnaval predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, s katero se širi obseg pomoči. Podporo so napovedale vse poslanske skupine. Gospodarski minister Matjaž Han je novelo označil za sporočilo gospodarstvu, da so njegov partner in mu želijo pomagati.

Han je v predstavitvi v DZ poudaril, da so v novelo vključili pomembne novosti, ki bodo blažile posledice energetske krize za gospodarstvo. Med ključnimi novostmi je navedel podvojitev sredstev pomoči s 40 milijonov evrov na 86 milijonov evrov, od tega bo šest milijonov namenjenih za namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada.

Kdo bo upravičen do pomoči?

Pomoč bodo po novem dobili tudi zasebna društva in zavodi, vsi subjekti iz kmetijstva in ribištva, dodatno pa še gospodarska interesna združenja, zbornice in sindikati. Za pomoč pa ne bodo mogli zaprositi subjekti, ki imajo kot glavno dejavnost registrirane finančne in zavarovalne dejavnosti, je dejal Han.

Z novelo zakona želi vlada obenem povišati delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena, in sicer s prvotnih 30 odstotkov na 50 odstotkov pri enostavni pomoči.

Izvajalec pomoči bo javna agencija Spirit Slovenija. Ta bo izdala aplikacijo na katero se bodo lahko gospodarstveniki prijavili med 1. in 15. novembrom. "Izrecno bi rad povedal, da gre za sredstva v letošnjem letu, za naslednje leto pa vlada pripravlja druge ukrepe, ki so vezani tudi na EU," je po razpravi v DZ v izjavi za medije pojasnil Han.

Pripravljajo nov nabor ukrepov

Gospodarstvo je obenem pozval, naj za naslednje leto ne podpisuje nobenih pogodb z distributerji. Vlada skupaj s predstavniki gospodarstva namreč pripravlja nov nabor ukrepov, s katerimi bo država pomagala podjetjem preživeti morebitno zaostritev energetske krize v prihodnjih mesecih in letu 2023. Rešitve, ki bodo pripravljene predvidoma do začetka novembra, gredo v smeri blaženja visokih cen energije, zagotavljanja likvidnosti ter ohranjanja delovnih mest, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Dodatno bo v petek Slovenski podjetniški sklad objavil paket ugodnih kriznih likvidnostnih sredstev v višini 32 milijonov evrov. Za posojila bodo lahko zaprosila mikro, mala in srednje velika podjetja v likvidnostnih težavah, zaradi epidemije covid-19 ali pa zaradi razmer na področju oskrbe z energijo, je še dodal minister.

Foto: Matija Sušnik/DZ Seja Državnega zbora Koalicija podpira zakon

V poslanski skupini SD so prepričani, da so ukrepi za pomoč gospodarstvu več kot nujni, obravnavana novela pa nadgrajuje ukrepe, ki jih je DZ uzakonil prejšnji mesec, je pojasnila poslanka Bojana Muršič.

Predlagano novelo soglasno podpirajo tudi v poslanski skupini Levica. "Država mora narediti vse, kar je v njeni moči, da se naše gospodarstvo v tej krizi ne zlomi, da ne pride do zaprtja podjetij in armade delavcev, ki bodo v tem primeru ostali brez dela," je dejala poslanka Nataša Sukič.

Poslanec Tine Novak (Svoboda) je ob napovedi podpore predlagani noveli izpostavil, da vse državne pomoči, ne glede na to, kako so potrebne, dobrodošle in pametne, na dolgi rok problematike ne bodo mogle rešiti tako učinkovito, kot to velja za ukrepe, ki bodo težavo resnično rešili pri vzroku. Zato podpirajo prizadevanja vlade za konkretnejše ukrepanje na evropski ravni na trgih z električno energijo in plinom.

Podpora tudi iz NSi

Foto: Matija Sušnik/DZ Seja Državnega zbora Poslanec Franc Rosec (SDS) se je strinjal, da gre za nadgradijo že sprejetega zakona. Kot je opozoril, v Sloveniji s plinom nismo samooskrbni, medtem ko smo z električno energijo samooskrbni med 80 do 85 odstotki. "In mislim, da se moramo vsi vprašati, kje je ta energija danes, zakaj ni v Sloveniji, kje je," je poudaril.

Podporo noveli so izrekli tudi v poslanski skupini NSi, saj, kot je pojasnil poslanec Jožef Horvat, v NSi podpirajo kakršno koli pomoč gospodinjstvom, posameznikom in gospodarstvu. Ob tem pa je opozoril na preveliko frekvenco noveliranja tega zakona, ki bo prispevala k slabi predvidljivosti poslovnega okolja.

V NSi so na podlagi predloga Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) vložili dopolnilo, s katerim bi črtali določilo, da mora upravičenec v vlogi za dodelitev pomoči priložiti izjavo, da ni vključil dviga stroškov električne energije in zemeljskega plina v ceno svojih proizvodov oz. storitev. Menijo, da gre za nepotrebno administrativno oviro, s katero bi se zgolj omejilo črpanje sredstev pomoči.

Han predlagano dopolnilo razume, a ga ne podpira. Kot je opozoril, dvig cene ni posledica samo višjih cen energije, ampak tudi višjih vhodnih cen surovin.

Po vladnih navedbah se že kažejo prvi znaki učinkovanja sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje. Kot ocenjuje Umar, je vlada z ukrepi ublažila rast inflacije za 2,3-odstotne točke. Če ne bi bilo ukrepov vlade, bi bila inflacija septembra 12,3-odstotna, tako pa je bila pri 10 odstotkih. Kot pravijo na vladi, so k temu največ prispevali ukrepi na področju regulacije cen elektrike in plina, regulacije naftnih derivatov in znižanje DDV za nekatere energente.

dezurni@styria-media.si