Tako bo jeseni pravica lahko v polnosti zaživela tudi na terenu, je dejal danes. Prve odločbe napoveduje jeseni. Poudaril pa je, da vzpostavitev informacijskega sistema ni pogoj za izdajo odločb.

Odgovornost za vzpostavitev mreže za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu imajo sicer občine, ki morajo izbrati izvajalca in z njim skleniti pogodbo. "Na današnji dan imamo 57 vlog za vpis v register izvajalcev. Gre torej za 57 izvajalcev, ki pa pokrivajo tudi več občin, nekateri tudi več kot 10," je Maljevac povedal v izjavi za medije.

Po njegovih besedah so z občinami v rednem stiku, anketa med občinami pa je pokazala, da je velika večina občin že sklenila pogodbo ali je v fazi sklepanja pogodbe. Z občinami, ki imajo večje izzive, se bodo v prihodnjih tednih pogovorili, še vedno pa je odprta tudi telefonska linija za občine, kamor lahko pokličejo, je spomnil.

Informacijski sistem do septembra

Po njegovih besedah vzpostavitev informacijskega sistema poteka dvofazno. Za pravico do oskrbovalca družinskega člana so ga že razvili in deluje, za razvoj celostnega sistema dolgotrajne oskrbe pa so izbrali drugega izvajalca, s katerim dejavno sodelujejo. "Pričakujemo, da bo informacijski sistem zaživel v prihodnjih mesecih, do septembra zagotovo, takrat bodo izdane tudi prve odločbe," je napovedal.

Poudaril je, da informacijski sistem po zakonu o dolgotrajni oskrbi ni pogoj za izdajo odločb, ampak je orodje, ki pomaga izdajati odločbe. "Celoten tok informacijskega sistema tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije razvijamo vzporedno in skupaj. Ko bomo prišli do točke izdaje odločb, bo pripravljen tako za izplačilo kot tudi za izdajo odločbe," je prepričan.

Ob tem pripravljajo celoten sistem informatizacije dolgotrajne oskrbe. Gre za širši projekt, ki bo potekal do leta 2028. Takrat bodo vsi izvajalci in drugi deležniki na področju dolgotrajne oskrbe vključeni v isti sistem, je še pojasnil.

Foto: Žurnal24 Osnovna oskrba trenutno stane od 488 do 643 evrov na 
mesec. (Foto: Anže Petkovš

Več kot 1600 oskrbovalcev družinskega člana

Prva pravica po zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki se je začela izvajati z januarjem lani, je bil oskrbovalec družinskega člana. Teh je zdaj po ministrovih besedah že več kot 1600. Centri za socialno delo pa so za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, ki se je začela izvajati s 1. julijem, do zdaj prejeli približno tisoč vlog.

V Domu Danice Vogrinec Maribor menijo, da je lažje tistim izvajalcem, ki so na podoben način delali že prej. Tako so v tem mariborskemu domu starejših k sodelovanju že pred časom na podlagi izkušenj iz tujine pritegnili k sodelovanju laične pomočnike in vzpostavili medgeneracijska središča, tako da imajo zdaj pri izvajanju pravice do dolgotrajne oskrbe na domu manj težav, je povedal direktor doma Marko Slavič.

Lažje je tudi Centru za socialno delo Posavje. Vključeni so bili namreč v pilotni projekt, tako da izvajanje pravice do dolgotrajne oskrbe zanje ni bila novost, je povedala direktorica centra Marina Novak Rabzelj. Za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu so prejeli 100 vlog, še dve vlogi pa sta bili za e-oskrbo. Svetovalke zdaj ugotavljajo upravičenost vlagateljev do pravice. V centru ocenjujejo, da bo do nove pravice upravičenih približno 70 odstotkov prejemnikov pomoči na domu.

Slavič pa je ministrstvo pozval k temu, naj bo pozorno na zadostno višino dohodka za kadre. Le motivirani zaposleni bodo lahko namreč po njegovih besedah zagotovili, da bo sistem uspešno vzpostavljen. Minister se je odzval z zagotovilom, da se z izvajalci veliko pogovarjajo prav o področju kadrov, veliko pa je že narejenega. Tako je bil denimo lani sprejet zakon za boljše kadrovske razmere v domovih za starejše. Sicer pa se minister strinja, da bo treba tudi skupaj z zavodi pogledati, kateri so še drugi načini, s katerimi bi lahko v sistemu ohranili zaposlene.

Foto: Anže Petkovšek dom upokojencev

Letos 250 milijonov, prihodnje leto 650 milijonov

Nadalje je minister na poziv Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) k njegovemu odstopu zaradi načina uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo zagotovil, da je z njimi v stiku. V okviru Ekonomsko-socialnega sveta deluje tudi posebna skupina za dolgotrajno oskrbo. Naslednji sestanek je po njegovih besedah napovedan za september. Ob tem je izpostavil, da bo z omenjenim prispevkom letos zbranih približno 250 milijonov evrov, prihodnje leto pa približno 650 milijonov evrov. Tako je zavrnil navedbe v javnosti, po katerih bo zbranih dvakrat več sredstev od teh.

Pravica o dolgotrajni oskrbi na domu zajema denimo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih in določeno zdravstveno nego. Prav tako sta se s 1. julijem začeli izvajati pravici do e-oskrbe in do storitev za ohranjanje samostojnosti, denimo fizioterapije. Minister je pri tem opomnil, da tisti, ki prejemajo e-oskrbo na domu v okviru projekta, ki ga izvajata Telekom Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije, ne bodo izgubili te pravice. Pač pa bodo morali v prehodnem obdobju do konca leta preiti pod okvir dolgotrajne oskrbe.

dezurni@styria-media.si