Ministra Gregor Virant in Uroš Čufer sta skočila in šele nato rekla hop. To se je obema zadnje čase večkrat zgodilo. Virant je tako napovedal odpuščanje nesposobnih javnih uslužbencev, a do zdaj ni sprožil nobenega postopka. Nato se je lotil združevanja občin, pri čemer ga pravniki z vseh strani opozarjajo, da ne tako hitro ne tako enostavno sploh ne bo šlo. Tudi finančni minister se je že večkrat prehitel. Recimo z napovedjo znižanja pokojnin, pa z napovedjo novih rezov v javni sektor, čeprav se je Virant s sindikati dogovoril drugače. Tudi zakon o davku na nepremičnine so na ministrstvu za finance spisali tako na hitro, da niso vnaprej razmislili, da se nekaterih nepremičnin pravzaprav ne da obdavčiti na njim ljub način. Parametri, po katerih bi jih obdavčili, namreč niso nikjer zabeleženi. Seveda bosta zdaj oba iskala kompromise, po katerih bo od osnovne ideje ostalo bolj malo.

Podobnost. Tako za zakonom o davku na nepremičnine kot o združevanju občin se skriva povečevanje prihodkov v proračun. Hkrati sta oba vsaj delno nastala iz populizma. Obe ideji sta všečni, množicam ju je lahko prodati, iz različnih vidikov sta koristni, vendar sta bili žal premalo domišljeni. Zelo verjetno je, da bodo davke še naprej plačevali tisti, ki jih že zdaj plačujejo, sposobni bodo še vedno več delali na račun nesposobnih, upokojenci bodo zagrozili z izstopom iz koalicije, občine pa bodo ostale take, kot so, samo kakšna več ne bo nastala. Vsaj za zdaj.