Več kot 15 milijonov evrov je pripravljena vlada Boruta Pahorja vložiti v tvegano investicijo imenovano univerzijada. Očitno je pomembnejša od študentov, ki jim denar za štipendije krči.

Ni mi povsem jasno, ali Pahorja z nečim “drži” mariborski župan ali globoki pogled premierja bivše vlade, da izpolnjuje njegove obljube iz cvetočih časov. Popolnoma nerazumno v zadnjem vzdihljaju nad žrelom rdečih številk plačuje kaprice lokalnih egotripov in biznisev. Nekaj, kar bo čez nekaj mesecev, ko se bo krizi tudi uradno reklo recesija, težko breme in napaka.

Po mojem je Pahorju nerodno, da je popustil lobijem. Zato je univerzijado, s katero se je toliko ukvarjal, se obiskoval z organizatorji, vlada požegnala med njegovo odsotnostjo. Naj bo jasno: ker ga ni bilo, ni nič manj kriv. Mogoče bi bilo bolje, da bi prej uresničeval svoje obljube, da bo nadaljeval z Janševimi vladnimi obiski v regijah. In se ukvarjal z ljudmi in njihovimi naraščajočimi problemi. Zaenkrat se ukvarja s svojimi (ljudmi in problemi). Na terenu je predvsem po strankarskih opravkih, ali kadar kakšne marginalce prepričuje, naj mu ne povzročajo mednarodnih težav. Pahor se giblje po krožnici opozicijskega liderja v predvolilnem času.

Ob darilu Kanglerju se je vlada včeraj ukvarjala s črnimi oblaki prihodnosti: negativno gospodarsko rastjo, ponovnim jesenskim rebalansom in povečevanjem primanjkljala. O tem ni govoril premier, to prepušča ministrom za nevihtne napovedi.