V uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je po mnenju ministrstva za kmetijstvo in okolje "jasno in nedvoumno zapisano, kaj spada med primerne odpadke za kompostiranje in kaj ne. Od kuhinjskih odpadkov so kot neprimerne za kompostiranje izvzete le kosti, ki spadajo med mešane komunalne odpadke."

Različna komunalna podjetja si sicer to uredbo razlagajo drugače, saj Komunala Kranj kosti umešča med biološke, Komunala Idrija med mešane, Snaga Ljubljana in Komunalno podjetje Vrhnika pa male kosti v biološke in velike med mešane odpadke.

Ne nadzorujejo

"Če je nekaj dovoljeno in predpisano za kompostiranje na domačem kompostniku, je še toliko bolj logično, da je primerno za oddajo v zabojnike za ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov. Pravila so torej jasna in bi se jih morali držati vse občine in vsa podjetja," so pojasnili na ministrstvu in dodali, da morajo občinski odloki, ki opredeljujejo način izvajanja ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, upoštevati zakonodajo.

"Kar zadeva različna pravila (problematika kosti oziroma bioloških odpadkov) pri ločevanju odpadkov: to je odvisno od prevzemnika oziroma sistema predelave bioloških odpadkov. Tovrstne odpadke, ki jih zbere Snaga, predela podjetje KOTO, Snagini uporabniki pa med biološke odpadke lahko odlagajo tudi kosti (razen res velikih) in surovo meso. Kjer predelovalci uporabljajo sistem aerobnega kompostiranja – teh je večina –, je prisotnost mesa in kosti problematična zaradi kužnosti in veterinarskih predpisov," so povedali na Snagi.

Inšpektorat za okolje in naravo nadzorov nad tem, ali kosti odvržejo med biološke odpadke, ni izvajal; preverjal je le, ali so občine oziroma izvajalci javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov že vzpostavili ločeno zbiranje bioloških.