V njem je poudaril, da odločno zavrača vse navedbe iz obtožnice, v kateri mu tožilec Stanislav Pintar očita dve kaznivi dejanji, v katerih naj bi zdaj že upokojeni duhovnik, napeljeval soobtožene, predvsem Dragico Marinič, nekdanji direktorico družbe Betnava in nekdanjega vodjo službe za investicije in vzdrževanje Antona Ekarta k poslovnim goljufijam na škodo EU.

S svojim govorom bo tako nadaljeval 18. decembra, zatem pa bo sodnica Romana Gradič razglasila tudi datum sodbe. Krašovec je že med sojenjem in tudi v sklepnem govoru večkrat poudaril, da je bil, kot se je sam izrazil, v tej kazenski zadevi nekakšen „grešni kozel“ in da je bil tožilec v obtožbi do njega pristranski. A sta ga v svojih zagovorih tako Mariničeva kot Ekart, ki sta krivdo že priznala in bila tudi obsojena na pogojne zaporne kazni, precej obremenila. Krašovec naj bi pri obnovi dvorca aktivno sodeloval. Vedel naj bi tudi za to, da so vodilni v Vegradu izdelovali lažne gradbene situacije za neopravljeno delo in nabavljen gradbeni material, ki so jih v obliki zahtevkov posredovali ministrstvu za gospodarstvo, da jim je to, podobno kot v primeru gradnje Rimskih term,  nato izplačalo 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. A so tako neupravičeno pridobljen denar kasneje vrnili. Krašovčeva obramba meni, da tožilstvo v dokaznem postopku tekom sojenja obtoženemu ni prepričljivo dokazalo krivde, tožilec Pintar pa, nasprotno, da je Krašovec zelo dobro vedel, kaj se dogaja s projektom Betnava. Nenazadnje je bilo mogoče iz pričevanja nekaterih prič mogoče razbrati, da so se ga mnogi bali. Krašovcu, v primeru, da ga bo sodni senat spoznal za krivega, grozi do osem let zapora.