Po Lukšičevih besedah je premalo, da se država vključuje samo, ko gre za vprašanje prenosljivih bolezni in varnosti. Dodal je še, da na ministrstvu za šolstvo in šport razmišljajo o tem, da bi za dijake pripravili tudi izjavo, v kateri bi se zavezali k odgovorni spolnosti.

Rezultati

Rezultati nacionalne raziskave, ki jo je opravil IVZ, med drugim kažejo, da so moški in ženske z zgodnjimi spolnimi odnosi poročali o številnejših partnerjih, torej o bolj tveganem spolnem vedenju, tudi kasneje v življenju. Poleg tega so v primerjavi s tistimi, ki so imeli prvi spolni odnos po dopolnjenem 16. letu starosti, moški z zgodnjim prvim spolnim odnosom poročali o pogostejših spolno prenosljivih okužbah, ženske z zgodnjimi odnosi pa so pogosteje poročale o najstniških nosečnostih.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen je opozoril, da mladi niso dovolj obveščeni in kljub drugačnim prepričanjem odraslih "nimajo pojma o tem, kaj spolnost pravzaprav je". Kot je nadaljeval, morajo mladi predvsem dojeti, da gre pri spolnosti v prvi vrsti za osebni odnos, ki ga telesnost šele nadgradi.

Predstavnica Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) Evita Leskovšek je ugotavljala, da znotraj šolskega sistema pri spolni vzgoji obstajajo tako primeri dobre prakse kot tudi primeri, ko omenjena vsebina popolnoma manjka in "generacije zapuščajo šolski sistem brez osnovnih informacij o spolnosti". Opozorila je na povečano tveganje za prenos spolnih bolezni med počitnicami ter ob tem pozvala k uporabi dvojne zaščite.