V nadaljevanju preberite:
- V Evropski uniji in Sloveniji je letos občutno več mleka, to pa znižuje odkupne cene.
- Kmetje kljub večji prireji dobijo manj denarja.
- Preverili smo, zakaj se padec odkupnih cen ne pozna bolj na policah in zakaj je maslo v Sloveniji dražje kot v Nemčiji.
Podatki iz uradnih evropskih virov potrjujejo, da se je prireja mleka v zadnjem obdobju znatno povečala, kar ustvarja dodaten pritisk in presežke na trgu, podobno se dogaja tudi pri nas.
V prvih treh mesecih letošnjega leta se je v Sloveniji odkupilo več kot 150.160 ton mleka, kar je za 4,5 odstotka več kakor leto dni prej in je nasploh najvišja odkupljena količina mleka v prvih treh mesecih leta, so nam povedali na Zadružni zvezi Slovenije (ZZS).
V Sloveniji je bilo že sicer leta 2025 odkupljeno za 4,3 odstotka več mleka kot v letu 2024.
Odkupne cene padajo
Toda slovenski kmetje niso na boljšem, čeprav je mleka več. Ker je bilo na evropskem trgu v začetku leta občutno več mleka kot lani, je to pritisnilo na odkupne cene. Mleko je na prostem trgu že več mesecev na voljo po izredno nizkih cenah, ki trenutno dosegajo celo od 11 do 31 centov za liter, so nam povedali z Ljubljanskih mlekarn.
Povprečna evropska odkupna cena je februarja 2026 znašala 0,4394 evra za kilogram, kar je bilo 18,3 odstotka manj kot februarja lani. Po podatkih Evropske komisije pa se je odkupna cena mleka v Evropski uniji marca še znižala za 1,8 odstotka, na 0,431 evra na kilogram.
Povprečna slovenska odkupna cena (izplačana kmetu) je marca 2026 znašala 0,3986 evra za kilogram mleka in je prvič po marcu 2022 spet pod 0,4 evra za kilogram mleka. V mesecu aprilu 2026 je bila odkupna cena za liter mleka, ki je bilo prodano tujim mlekarnam, predvsem italijanskim, že 0,36 evra.
Podatki iz uradnih evidenc ARSKTRP (Tržno poročilo za mleko, 24.4.2026) o gibanju odkupnih cen mleka kažejo, da se je cena z oktobrske vrednosti 0,5005 evra na liter do marca spustila na 0,3986 evra na liter, kar predstavlja več kot 20-odstotni padec v zgolj nekaj mesecih. V primerjavi z lanskim marcem je cena nižja za 18,9 odstotka, v primerjavi z avgustom 2025, ko je bila najvišja, pa za 21,1 odstotka. V pol leta se je torej odkupna cena mleka v Sloveniji znižala za več kot petino.
Pohvalno pa je, da slovenske mlekarne držijo višjo odkupno cena mleka kot izvoz. Največji slovenski mlekarni sta aprila 2026 še vedno odkupovali mleko po izhodiščni ceni nad 0,40 evra. "V tem vidimo pomembno pripadnost slovenski surovini in razumevanje strateškega pomena domače mlečne verige. To je tista 'pripadnost', ki jo moramo v teh težkih časih še dodatno krepiti," slovenske mlekarne pohvalijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). "Brez stabilnih odkupnih cen, ki pokrivajo stroške pridelave, dolgoročna prehranska varnost Slovenije ne bo mogoča," ob tem opozarjajo.
Več mleka še ne pomeni več denarja: Odloča maščoba v mleku
Treba je pojasniti, da se v evropskih statistikah odkupna cena mleka praviloma navaja na kilogram, v Sloveniji pa se v praksi pogosto govori o ceni na liter. Poleg količine pa na končno izplačilo pomembno vpliva tudi sestava mleka, predvsem vsebnost mlečne maščobe in beljakovin. Več maščobe pomeni več surovine za maslo in smetano, več beljakovin pa je pomembnih zlasti pri proizvodnji sira.
Prav zato se cena mleka v številnih državah oblikuje glede na vsebnost posameznih sestavin v mleku. Pri nas so pri plačilu mlečne maščobe ponekod določene zgornje meje. Vsebnost maščobe in beljakovin v mleku namreč niha skozi leto, na te spremembe pa vplivajo predvsem krma, sezona paše, vremenske razmere in splošno počutje živali. Obdobja z ugodnim vremenom in kakovostno voluminozno krmo lahko prispevajo k nekoliko višji vsebnosti maščobe v mleku, kar se lahko odrazi tudi v razpoložljivih količinah surovine za proizvodnjo masla. To pomeni, da se poleti, ko je vsebnost maščobe nižja, praviloma plača dejanska vrednost, pozimi, ko je maščobe več, pa se presežek nad določeno mejo pri obračunu ne upošteva v celoti. Te omejitve se med odkupovalci razlikujejo, pogosto pa se meje gibljejo okoli 4,2 do 4,4 odstotka mlečne maščobe.
"Trenutni podatki kažejo, da mlečnost narašča, kakor tudi vsebnost beljakovin, ob tem pa je treba bdeti tudi nad dodajanjem vlaknine za namen ohranjanja deleža maščob v mleku," iz Kmetijsko gozdarske zbornice razlagajo, da krave trenutno res dajejo več mleka in mleko ima več beljakovin, vendar morajo rejci paziti na ustrezno krmo, da se ne bi znižala vsebnost maščobe v mleku, saj bi s tem odkupna cena še bolj padla.
"Izredno zaostrene razmere v slovenskem kmetijstvu"
Trenutne razmere za slovenske pridelovalce mleka niso ugodne. Stroški prireje mleka, če vzamemo v obzir rejo s povprečno mlečnostjo 7500 litrov mleka, doseganje ravni dohodka in pravic iz naslova dela ter nakup plemenske telice, presegajo trenutne odkupne cene. "Trenutne odkupne cene so blizu ravni stroškov le pri najboljših slovenskih rejah, število teh pa ni veliko. Trenutno najnižjo ceno dosegajo tisti, katerih mleko odkupijo tuje mlekarne," so nam pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Najbolj trpijo manjše družinske kmetije, še posebno gorske in hribovske kmetije ter kmetje, ki imajo zaradi drugih omejitvenih dejavnosti višje stroške prireje mleka.
"Drastičen upad odkupnih cen potrjuje resno krizo v sektorju, v kateri slovenski kmetje kot primarni proizvajalci prevzemajo celotno breme tržnih nihanj in presežkov proizvodnje znotraj Evropske unije, kar neposredno ogroža njihovo ekonomsko stabilnost in dolgoročno vzdržnost kmetijske dejavnosti v Sloveniji," ob tem na Kmetijsko gozdarski zbornici opozarjajo "na izredno zaostrene razmere v slovenskem kmetijstvu".
Po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) se lastna cena mleka že nekaj mesecev giblje okoli 0,445 evra na kilogram (pri mlečnosti 7500 kilogramov na kravo in ob upoštevanju subvencij). "Kmetje so že januarja 2026 začeli prirejati mleko z izgubo, marca pa je povprečna izguba znašala 0,046 evra na kilogram mleka," so nam povedali z Zadružne zveze Slovenije.
"Trenutni padec odkupnih cen mleka neugodno sovpada s trenutno energetsko krizo in posledičnim draženjem repromateriala. Odkupna cena mleka trenutno ne pokriva stroškov proizvodnje, hkrati pa se kmetje soočajo z intenzivnim obdobjem spomladanskih opravil (setev krmnih poljščin, prve košnje itd.), kjer čutijo vso moč krize (cene goriv, cene mineralnih gnojil …). Številne kmetije imajo tudi redne finančne obveznosti iz naslova investicij, povezanih s širitvijo oziroma posodobitvijo proizvodnje (gradnja ali posodobitev hlevov, nakup mehanizacije in opreme za molžo itd.), ki jih ob nadaljevanju in poglabljanju krize ne bodo mogle pokrivati," razlagajo z Zadružne zveze Slovenije.
To za naš portal potrjujejo tudi v Ljubljanskih mlekarnah. Razlagajo, da dobavitelji embalaže, energentov, logističnih storitev, krmil, gnojil, drugih surovin in storitev napovedujejo dvig cen za "od 5 do 15 odstotkov".
Evropska unija je trenutno v fazi pogajanj o novem večletnem finančnem okviru, ki omejuje razpoložljiva sredstva za kmetijstvo, kljub večjim pričakovanjem družbe in zahtevam zakonodaje iz naslova trajnosti in dobrobiti živali. "Obstaja resna nevarnost opuščanja prireje mleka, zlasti na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje (OMD)," na Zadružni zvezi Slovenije poudarjajo, da bi to lahko dodatno pospešilo zaraščanje kmetijskih površin na manj ugodnih območjih za kmetovanje.
Treba je tudi upoštevati, da je kmetijstvo zaradi podnebnih sprememb že samo po sebi zahtevno in letošnja suša že povzroča škodo na določenih delih Slovenije. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je v aprilu v Sloveniji prevladovala mala vodnatost rek, medtem ko so srednjo vodnatost ohranjale le nekatere reke na severozahodu, severovzhodu, v osrednji Sloveniji in na Primorskem. Ob tem na na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da "bodo nižje cene mleka v dani situacije (suša, pozeba) ogrozile sektor in razmere še poslabšale".
"Težave bodo vidne tako na področju posameznih odkosov voluminozne krme, viden je zastoj v razvoju spomladanskih kultur, kot je koruza, in tudi rast ozimnih žit. Prav tako bo kmetijska proizvodnja slabša tudi zaradi drugih dogodkov, kot je bila pozeba na posameznih območjih," poudarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Kmetijstvo in oskrbo z lokalno hrano pa srednjeročno resno ogroža tudi majhen delež mladih, ki se odločajo za nadaljevanje družinske tradicije kmetovanja, še opozarjajo na Zadružni zvezi Slovenije.
Predlagajo nabor ukrepov
Zaradi razmer, ki veljajo v sektorju, je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sklicala strokovni odbor za govedorejo, ki je obravnaval omenjeno problematiko v sektorju prireje mleka. "V razpravi na seji strokovnega odbora je bilo izpostavljeno, da lahko trenutna situacija traja vsaj do sredine leta 2026, kar pomeni, da bodo kmetije, ki so obremenjene z vračilom posojil zaradi investicij, v resnih težavah," so nam povedali na Kmetijsko gozdarski zbornici.
Prav tako je omenjeno problematiko obravnavala komisija za kmetijstvo Državnega sveta. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zaradi resnosti situacije o tem opozorila z dopisom tudi varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.
"Možne rešitve so v odlogu poplačila kreditov, črpanju sredstev iz ribniškega sklada in drugi ukrepi, ki bi izboljšali dohodkovni položaj kmetij, usmerjenih v prirejo mleka v Sloveniji," na Kmetijsko gozdarski zbornici upajo, da bodo kmetje kmalu deležni kakšne pomoči zaradi težkih časov, v katerih so se znašli. Skupaj z Zadružno zvezo Slovenije državi predlagajo sprejetje naslednjih strateških ukrepov:
- Povečanje deleža lokalno pridelane hrane v sistemu javnega naročanja.
- Sistematično spodbujanje porabe slovenskega mleka in mlečnih izdelkov znotraj domačega trga.
- Intenzivna promocija nacionalnih shem kakovosti, zlasti oznake 'Izbrana kakovost – Slovenija'. Vizualna komunikacija s slovensko zastavo mora postati primarno vodilo potrošnika.
- Povečan nadzor nad dejanskim poreklom surovin, predvsem pri mleku in mlečnih izdelkih, kar je ključno za zaščito domačega pridelovalca in preprečevanje zavajanja potrošnikov.
- Znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za kmečke zavarovance z 2 odstotka na 1 odstotek, da bodo izenačeni z zaposlenimi in manj finančno obremenjeni.
- Uvedbo letnega in zimskega dodatka tudi za kmečke upokojence, ki so bili večino delovne dobe zavarovani za ožji obseg pravic in danes prejemajo najnižje pokojnine.
- Izenačitev nosilcev dopolnilnih dejavnosti (ki so zavarovani za polni delovni čas) s samostojnimi podjetniki, kar bi odpravilo neenakosti in davčno razbremenilo dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
- Dvig pavšalnega nadomestila DDV z 8 odstotkov na 10 odstotkov za kmete, ki niso vključeni v sistem DDV, kar bi izboljšalo povračilo stroškov repromateriala, goriva in opreme ter okrepilo domačo pridelavo.
- Ohranitev znižane stopnje DDV za mineralna gnojila in kemična FFS tudi po letu 2031, saj bi dvig na 22 odstotkov dodatno povečal stroške pridelave in še poslabšal samooskrbo, zlasti pri sadju in zelenjavi.
Cene mleka v trgovinah pa ne padajo
Čeprav odkupne cene mleka na kmetijah padajo, se to na trgovskih policah ne pozna. "V zadnjih mesecih so se znižale predvsem odkupne cene mleka, kar neposredno vpliva na prihodke kmetov. Pri maloprodajnih cenah mlečnih izdelkov pa se ti premiki ne odražajo enako hitro ali enako izrazito," na Zadružni zvezi Slovenije za naš portal poudarjajo, da se teža cenovnih pritiskov največkrat prelije na kmete, medtem ko se nižje odkupne cene ne prenesejo sorazmerno na police.
Podatki iz preteklih let potrjujejo, da se maloprodajne cene mlečnih izdelkov res pogosto znižujejo počasneje, kot padajo odkupne cene na kmetijah. Zamik je vsaj dvo- do trimesečen, lahko pa tudi daljši. To je zato, ker se v tujini cena mleka oblikuje na borzi, zato je vsak teden tudi javno objavljena. V Sloveniji pa cene mleka ne določa borza, zato trgovci nimajo natančnih podatkov o odkupni ceni. Tako se v tujini zaradi borznega načina določanja cene morebitni dvigi in nižanja tudi hitreje pokažejo pri maloprodajnih cenah, pri nas pa običajno z nekajmesečnim zamikom.
Pri tem pa je treba opozoriti na varovalko, navedbo v Zakonu o hrani, kjer je v 6. odstavku 72. člena navedeno: "Pravila, ki se uporabljajo za spremembo cene blaga, ki vsebujejo rok, v katerem mora pogodbena stranka odgovoriti na prejeti predlog za spremembo cene blaga, ki ne sme biti daljši od 45 dni." Kar pomeni, da so se pogodbene stranke dolžne odzvati na predloge za spremembo cen.
Cene mlečnih izdelkov po trgovinah v Sloveniji kljub temu za zdaj ostajajo stabilno visoke, medtem ko se njihova odkupna cena nezadržno niža. Po preverjanju podatkov smo opazili, da se je v nekaterih kategorijah (na primer maslo, del fermentiranih izdelkov) maloprodajna cena res nekoliko znižala, vendar so ta znižanja manjša od padcev odkupnih cen, ki so bili v zadnjem obdobju izraziti. Pri številnih izdelkih (na primer siri), pa so maloprodajne cene ostale razmeroma stabilne.
Oblikovanje maloprodajnih cen je sicer izključno v domeni posameznih trgovcev. Pri Lidlu za naš potral trdijo, da so njihove trenutne "prodajne cene odraz realnih razmer na širšem trgu". Medtem pa v Hoferju opozarjajo, da zaradi slovenskega sistema, ki nima borznega načina določanja cene, nimajo natančnih podatkov o odkupni ceni, zato sledijo "diskontnim principom prodaje, kar nam omogoča hitro prilagajanje razmeram na trgu, stalno optimizacijo stroškov in nižanje cen. Od septembra lani smo redno ceno znižali že več kot 60 odstotkom izdelkom naših blagovnih znamk."
Tuji mlečni izdelki so cenejši od slovenskih
In če je Slovenija pri surovem mleku visoko samooskrbna, se v državo še vedno uvaža velika količina mlečnih izdelkov, predvsem masla, sirov in fermentiranih izdelkov. Po podatkih iz zadnjih let se v Slovenijo uvozi več sto milijonov kilogramov mlečnih izdelkov letno, kar pomeni, da je uvozna ponudba na policah zelo prisotna, kljub temu da domači kmetje zagotovijo več kot dovolj surovega mleka za domačo predelavo. Uvoženi izdelki so pogosto cenovno agresivnejši, saj prihajajo iz držav z večjimi mlečnimi bazeni, nižjimi stroški proizvodnje ali drugačnimi podporami v verigi, razlagajo na Zadružni zvezi Slovenije: "Zaradi tako velikega uvoza slovenski trg nedvomno občuti pritisk cenejših mlečnih izdelkov iz tujine, kar vpliva na konkurenčnost domačih proizvajalcev in predelovalcev ter na njihovo pogajalsko moč v verigi preskrbe s hrano."
Primerjava podatkov o cenah mlečnih izdelkov med Evropsko unijo in Slovenijo res kaže, da so slovenski mlečni izdelki bistveno dražji kakor povprečni evropski mlečni izdelki.
"Slovensko maslo je pogosto dražje od masla iz nekaterih drugih držav Evropske unije, predvsem zaradi višjih stroškov pridelave mleka v Sloveniji. Naše kmetije delujejo v zahtevnejših naravnih razmerah, imajo manjše povprečne črede in višje stroške dela ter repromateriala. To se odraža v višji ceni surovine, ki je osnova za vse mlečne izdelke," za naš portal poudarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici.
Ob tem je pomembno razumeti, da je delež kmeta v končni maloprodajni ceni masla razmeroma majhen. "Pri številnih mlečnih izdelkih delež kmeta pogosto predstavlja manj kot tretjino končne cene, preostanek pa odpade na predelavo, embalažo, logistiko in trgovsko maržo," razlagajo na Kmetijsko gozdarski zbornici.
V tujini mlečni izdelki cenejši kot v Sloveniji
So pa se maloprodajne cene v tujini bolj prilagodile presežkom proizvodnje mleka kot pa v Sloveniji. V Nemčiji so se cene masla v trgovinah vrnile na raven izpred desetih let. Lidl v Nemčiji je ceno 250-gramskega masla znižal z 1,19 evra na 1,05 evra, tudi v Aldiju v Nemčiji stane maslo 1,05 evra.
V Sloveniji je Lidl 250-gramsko maslo Pilos znižal z 1,47 na 1,27 evra, irsko maslo Milbona z 2,20 na 2,03 evra. V trgovinah Hofer kupcem ponujajo več vrst 250-gramskega masla, med drugim maslo po ceni 1,45 evra, irsko maslo po 2,03 evra in slovensko čajno maslo po 2,54 evra. Mercatorjevo 250-gramsko maslo pa v spletni trgovini stane 2,89 evra.
Čeprav so se ponekod znižale, cene masla v Sloveniji ostajajo višje kot v Nemčiji.
Lidl in Hofer smo vprašali, kako je mogoče, da so cene enakih izdelkov v slovenskih trgovinah višje kot v Nemčiji, glede na to, da je tam precej višji življenjski standard. "Trgovinska panoga je ena najbolj dinamičnih in razmere na trgu se spreminjajo zelo hitro. Zato cen ni mogoče enoznačno primerjati. Poleg DDV na cene vpliva vrsta dejavnikov, kot so tržna situacija, logistični in manipulativni stroški ter drugi operativni dejavniki," so nam odgovorili v Lidlu.
Podobno razlagajo tudi v Hoferju: "Na oblikovanje cen vplivajo številni dejavniki, kot so npr. logistični, transportni in drugi stroški poslovanja (obdavčitev, stroški delovne sile itd.). Četudi so izdelki enaki, so nabavne cene za na primer italijanski, avstrijski, madžarski, švicarski in slovenski trg pogosto različne. Tako boste v Sloveniji našli precej izdelkov, ki so cenejši kot v drugih državah, seveda pa tudi takšne, ki so dražji. Cena tujega, recimo nemškega masla, je v Sloveniji nekoliko višja od cene nemškega masla v Nemčiji, saj nabavna cena vključuje tudi druge stroške, recimo transportne. Drugačna je tudi obdavčitev (DDV)."
Presežki mleka se umirjajo
Presežki pri proizvodnji mleka se sicer že umirjajo. Še januarja 2026 je bilo proizvedenega več kot 5 odstotkov več mleka, marca pa že za slabe 4 odstotka v primerjavi z letom prej, so nam pojasnili pri Zadružni zvezi Slovenije. "Predvideva se, da bo letošnji tromesečni rezultat le za slabe 3 odstotka višji kakor leto prej," razlagajo, da se rast presežka umirja.
Po napovedih domačih mlekarn se bo izhodiščna cena mleka v maju še nekoliko znižala, dodatno pa bo na padec odkupnih cen v maju vplivalo tudi toplejše vreme in prehod na "poletni" obrok (manj MM in MB), nato pa se pričakuje umiritev razmer in podražitve. Cene surovin za dokupljeno krmo so se že zvišale, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. "V Sloveniji se tradicionalno v poletnih mesecih poveča povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih. To pripomore k stabilizaciji odkupne cene mleka, morda celo k njenemu postopnemu dvigu," tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici upajo, da bo povečano povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih poleti prispevalo k stabilizaciji trga.
"Seveda pa ne smemo pozabiti na nepredvidljive geopolitične razmere in vpliv na številne trge, tudi na trg z mlekom," ob tem opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na ravni celotne Evropske unije se je po zadnjih razpoložljivih podatkih februarja 2026 v primerjavi s februarjem 2025 količina zbranega kravjega mleka povečala za 4,4 odstotka, kar pomeni dodatnih 487 tisoč ton mleka. Gre za močan porast na trgu, zlasti ob upoštevanju, da je Evropska unija v enakem obdobju lani (februar 2025, glede na februar 2024) beležila padec proizvodnje za 4,8 odstotka.
Proizvodnja se je močno povečala v številnih državah članicah, vključno z večjimi proizvajalci, kot so Nemčija za 7 odstotkov, Francija za 5,8 odstotka, Nizozemska za 6,2 odstotka in Italija za 6 odstotkov.
Tudi v Sloveniji uradni podatki potrjujejo enak trend. Februarja 2026 je bila količina zbranega mleka v primerjavi z lanskim februarjem večja za 4,8 odstotka, kar pomeni približno 2000 ton mleka več. Ta skok je precejšen, če ga primerjamo s prejšnjimi leti, ko je bila medletna rast v Sloveniji minimalna: februarja 2025 je v primerjavi s februarjem 2024 znašala le 0,5 odstotka, februarja 2024 glede na 2023 pa zgolj 0,3 odstotka. Trend rasti količin v Sloveniji je tako v začetku leta 2026 bistveno izrazitejši kot v preteklih letih.
Iz Ljubljanskih mlekarn so za Žurnal24 pojasnili, da presežki mleka nastajajo "zaradi velike rasti prireje mleka, ki je trg ne absorbira z enakim tempom".
Več sirov in smetane, manj masla
Če primerjamo podatke Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) za februar 2026 s podatki za marec 2026 je opazno, da so v mlekarnah v le enem mesecu večinoma povečali proizvodnjo, in sicer tako smetane kot fermentiranih mlečnih izdelkov za skoraj 16 odstotkov, sira za okoli 13 odstotkov, konzumnega mleka pa za nekaj več kot 1 odstotek. Po drugi strani so proizvedli za približno 7 odstotkov manj masla.
Izvoz
Lansko leto je bilo rekordno tudi z vidika izvoza, saj se je izvozilo za 16,2 odstotkov več surovega mleka kot leto prej. V letošnjem letu pa izvoz nekoliko upada. Podatki za januar in februar kažejo na 14,1-odstotni padec.
Slovenija sicer tradicionalno izvaža več surovega mleka, kot ga predela doma, kar pomeni, da je izvoz surovega mleka pomemben del mlečne bilance. Po podatkih zadnjih let se iz Slovenije vsako leto izvozi več sto milijonov litrov surovega mleka, predvsem v sosednje države.
V spodnji tabeli prikazujemo podatke o uvozu in izvozu mleka in mlečnih izdelkov v in iz Slovenije. Podatki so začasni, za prve tri mesece v letu 2026, so v kilogramih in so preneseni iz podatkovne baze SURSa. Pri tarifni številki 040120 na izvozni strani gre za izvoz surovega mleka iz Slovenije, večinoma v Italijo. Pri večini proizvodov so uvozne količine višje od izvoznih, razen pri jogurtih, kjer so količine na izvozni strani približno dvakrat višje kot uvoz v Slovenijo.
Povečanje odkupa mleka
Podatki kažejo, da je bilo v Sloveniji in širše v Evropski uniji v zadnjih mesecih odkupljenega rekordno veliko mleka. Povprečna količina odkupljenega mleka v Evropski uniji je za obdobje od januarja do februarja 2026 znašala 23,8 milijona ton in je bila za dobrih 5 odstotkov oziroma 1,2 milijona ton višja kakor leto dni prej. Tudi če primerjamo januar 2026 z januarjem 2025, lahko opazimo, da se je odkup kravjega mleka močno povečal, in sicer za 5 odstotkov (več kot 591 tisoč ton).
Poleg tega so mlekarne v Evropski uniji (brez Luksemburga) že v letu 2025 odkupile okoli 147,9 milijona ton kravjega mleka oziroma za skoraj 2,4 milijona ton ali za 1,6 odstotka več kot predlani. Če izločimo vpliv dodatnega dneva zaradi predlanskega prestopnega leta, je bilo že lani povečanje 1,9-odstotno.
Dobave mleka so se najbolj povečale v 20 državah članicah. Največja rast je bila v Belgiji (+10,1 odstotka), Cipru (+9,1 odstotka), Avstriji (+8,8 odstotka), v Nemčiji za 7 odstotkov, v Franciji za 5,8 odstotka, na Nizozemskem za 6,2 odstotka in v Italiji za 6 odstotkov. Največje zmanjšanje pa je bilo v Romuniji (-10,9 odstotka), Bolgariji za 8 odstotkov, Estoniji (-7,4 odstotka), v Grčiji za skoraj 5 odstotkov, v Latviji (-4,6 odstotka), na Malti za 4 odstotke in na Hrvaškem za nekaj več kot 3 odstotke.
zdej pa dobr preberte članek- Hofer cene nemškega masla so v slovenskih poslovalnicah dražje zaradi transporta. aja. in Lidl ? …