"Znanci me sprašujejo, ali bomo res ukinili Nacionalno preverjanje znanja. To seveda ni res. NPZ je odlična povratna informacija učencu in šoli, kako trajno je njegovo znanje. Ni pa prav, da ima NPZ dodatno vlogo, vlogo sprejemnega izpita na srednjo šolo," je državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino pojasnila na omrežju X. 

Pojasnjuje, da se "tovrstna preizkusa po strukturi in vsebini nujno razlikujeta" in da bi "NPZ v vlogi sprejemnega izpita povzročil, da bi se pouk 9. razreda sprevrgel ciljno, le v pripravo na izpit, s tem pa bi se izgubilo načelo, da se učimo za trajno znanje, ne za ocene kampanjsko".

"Manjši del populacije se vpisuje v šole z omejenim vpisom in res potrebuje kriterije sprejemnega izpita, torej zakaj bi naj bi bili temu podvrženi vsi?" se je vprašala in dodala, da "gimnazije potrebujejo populacijo z eno vrsto kompetenc, srednje strokovne šole populacijo z drugačnimi kompetencami, poklicne šole zahtevajo spet drugačne kompetence, meril pa naj bi jih isti izpit?"

"Matura je izmaličila podobo 4. letnika, namesto problemskega kritičnega razmišljanja je priprava na odgovore na izpitna vprašanja. Svet se z umetno inteligenco silovito spreminja in naše otroke moramo bolj naučiti postavljati vprašanja in zaznavati probleme, podajati ideje, kako jih reševati, kot odgovarjati na vprašanja. Seveda pa mora temeljno znanje ostati, dva krat dva je štiri, to je treba vedeti, toda tudi razumeti," še meni Škrinjarjeva. 

Med komentarji več ljudi svetuje, naj zaposlene na šolah, ki popravljajo teste, vprašajo, kakšni so bili, ko se niso nikamor šteli, saj so bili učenci popolnoma nemotivirano za reševanje. Ena od komentatork pa svetuje, naj se ukinejo številčne ocene za likovno, glasbo in telovadbo. "Vrnite likovno vzgojo, glasbeno vzgojo in telovadbo na ocenjevanje: zu u mu. Da ocena iz telovadbe vpliva na vpis v srednjo šolo, je norost!!", je zapisala. 

dezurni@styria-media.si