Gorski reševalci so letos opravili 31 intervencij, od tega šest zaradi snežnih plazov, v katerih je letos umrlo šest ljudi. Zadnji dve smrtni žrtvi je terjal plaz, ki se je včeraj dopoldne sprožil na planini Grohat pod Raduho, kjer je sicer znano območje proženja plazov.

"Nesreče se dogajajo vsako leto, je pa letos nesreč in žrtev več kot prejšnja leta," ugotavlja predsednik komisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Igor Potočnik.

Letošnje leto je glede na vremenske razmere specifično, ne le v Sloveniji, tudi v tujini. Pogostokrat sneži, sneg se ne sprime s podlago, v zadnjem obdobju je zaradi višjih temperatur sneg postajal tudi vse težji. Plazovi nastajajo tudi spontano zaradi teže snega, pojasnjuje Potočnik.

Opozorila treba spremljati tudi lokalno
Potočnik opozarja, da je treba na opozorila agencije za okolje o nevarnosti proženja snežnih plazov – ta je trenutno tretje stopnje po evropski petstopenjski lestvici – vedno gledati tudi lokalno.

To lahko pohodniki po Potočnikovih besedah preverijo tudi pri regijskih postajah oziroma društvih gorskih reševalcev. Gorski reševalci ugotavljajo, da se največ nesreč zgodi v času, ko velja druga ali tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, saj denimo v času četrte stopnje pohodniki večinoma ne zahajajo v gore.