Tržni in delovni inšpektorji ne bodo več nadzirali dela na črno, saj nadzor prevzema Finančna uprava Republike Slovenije (Furs). Inšpektorat za delo bo sicer lahko, če bo pri izvajanju svojih drugih pristojnosti naletel na sum zaposlovanja na črno, še vedno izdal prepovedno odločbo.

Z današnjim dnem v uporabo stopa večina sicer že od maja veljavnega prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. 

Nič več izgovora, da je pogodba doma 

Zakon predvideva tudi, da mora imeti delavec v primerih, ko delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega oziroma občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela. Doslej so se namreč pogodbe pogosto pisale šele po nadzoru, kar je onemogočalo sankcioniranje.

Na črno zasluženo lahko zaplenijo 

Med pomembnimi novostmi so tudi v povprečju za 25 odstotkov višje globe. Najbolj se zaostrujejo za šušmarje, to je fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj. Doslej so znašale med dvesto in 1.900 evrov, po novem bodo med tisoč in sedem tisoč evrov, v primeru hujših kršitev pa je predviden tudi odvzem premoženjske koristi. Za prekršek, storjen iz koristoljubnosti, ali v primeru pridobljene protipravne premoženjske koristi, višje od 5.000 evrov, je zagrožena globa trikrat višja od predpisane.

Pomoč ni kmetiji ali sosedu ni delo na črno

Postopek prijave kratkotrajnega dela je poenostavljen in ga je mogoče izvesti zgolj prek prijave za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Med izjeme od dela na črno je medtem umeščena še dodatna brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Med izjemami ostajata tudi medsosedska in sorodstvena pomoč.

Ena od osrednjih novosti, ki je povzročila tudi največ polemik, to je sistem vrednotnic za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, kot je pomoč na domu, pa bo zaživela šele 1. januarja prihodnje delo.