Nobena novica ni, da skuša Slovenija vgraditi rešitev problema NLB v hrvaška pogajanja z Evropsko unijo. To jim doslej ni uspelo, saj je Bruselj menil, da gre za dvostransko vprašanje in ni pritiskal ne na eno ne na drugo stran, je izjavil Rohatinski za časnik Jutarnji list.

"Po naših informacijah, ki zaenkrat niso uradne, bo Slovenija spet poskusila vnesti problem NLB v hrvaška pogajanja z EU, tokrat v pogajalskem poglavju o pretoku kapitala," je dejal guverner HNB. Dodal je, da obstajajo namigi, da bodo Hrvaško poskusili prepričati, da bi nadaljevala pogajanja pod pokroviteljstvom BIS, kar je zapisano v pogodbi o sukcesiji.

"Če bi bile vse ostale države bivše Jugoslavije pripravljene na obnovitev omenjenih pogajanj, menim, da ni nobenega razloga, da bi Hrvaška zavrnila sodelovanje," je še izjavil Rohatinski. Dejal je, da je rešitev možno doseči le v pogajanjih.

Ocenil je še, da bi nova pogajanja v okviru BIS odprla za Slovenijo občutljivo vprašanje BiH, kjer ima NLB, kot pravi, prav tako precej dolgov do varčevalcev, ki so sprožili nekaj postopkov na nacionalnih sodiščih. "Morda na ta način skuša Slovenija prestaviti procese na sodiščih," je dejal Rohatinski.

Jutarnji list navaja, da so bila pogajanja pod pokroviteljstvom BIS leta 2001 in 2002 neuspešna, Hrvaška pa je nato vztrajala pri stališču, da je treba rešitev poiskati na sodišču.

"Hrvaška naj spoštuje mednarodno pogodbo"
Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da pričakujejo, da bo Hrvaška spoštovala mednarodno pogodbo, ki je stopila v veljavo 2. junija 2004 − sporazum o nasledstvu. K temu jo poziva tudi predlanska razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

Sporazum o vprašanjih nasledstva je mednarodna pogodba, ki jo je podpisala tudi Hrvaška. V prilogi sporazuma je med drugim zapisano, da je BIS mesto dogovora, kako razdeliti jamstvo nekdanje federacije, zato sporazum ne predvideva nobene druge možnosti razen dogovora med vsemi državami naslednicami, poudarjajo na ministrstvu.