"Ob novi zaposlitvi sem morala predložiti tudi izpis delovne dobe. Ker sem nekaj časa živela v Avstriji in tam tudi delala, sem Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) zaprosila za izpis pokojninske dobe," je pojasnila bralka. A zadeva se je hitro zapletla, saj ni imela nobenih dokumentov o času zaposlitve v Avstriji.

"Po oddani vlogi sem domov dobila pošto, da moram poslati dokumente, čeprav sem v elektronskem sporočilu navedla, da jih nimam. Nato sem jim posredovala še številko avstrijskega zavarovanja, nakar sem zopet čez dober teden ali dva domov dobila pošto, da so zaprosili avstrijske organe za izpis delovne dobe," je zapisala.

Po več tednih še vedno ni dobila odgovora, zato se je odločila stvari vzeti v svoje roke ter Österreichsche Gesundheitskasse (OGK) zaprosila za izpis obdobja zavarovanja. Te podatke je na slovenski naslov dobila v roku dveh tednov ter jih naprej posredovala ZPIZ-u.

Foto: Profimedia ögk Vse skupaj trajalo več kot dva meseca

"Prvo vlogo sem oddala 24. aprila, številko avstrijskega zavarovanja sem jim posredovala 23. maja. Sprva so mi rekli, naj vse posredujem preko pošte, kar je sploh zamudno. 6. maja sem jim pisala, kakšno je stanje z izpisom, vendar odgovora nisem prejela. 16. junija sem jim poslala še dokumente, ki sem jih pridobila od ÖGK, da jim sama olajšam delo. Izpis sem dobila po pošti šele na začetku julija, medtem ko je bila zadeva rešena 30. junija. Na izpis sem torej čakala dva meseca. Prav tako je pošiljanje po pošti izjemno zamudno, človek bi si mislil, da bi v digitalni dobi vse potekalo preko elektronske pošte!"

Obrnili smo se na ZPIZ ter povprašali, kako dolgo običajno traja postopek pridobitve delovne dobe iz tujine ter kakšni dokumenti so za to potrebni.

Na zavodu so najprej pojasnili, da se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po potrebi lahko sešteva tudi pokojninska doba, dopolnjena v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice. Prav tako se sešteva doba iz držav, s katerimi je Republika Slovenija sklenila sporazume o socialni varnosti, ki omogočajo seštevanje pokojninske dobe.

Zavod vodi postopke in pridobiva podatke o tuji pokojninski dobi, ki poleg dobe iz zavarovanja za zaposlitev vključuje tudi vso dobo, ki jo kot tako šteje posamezna tuja država.

"Postopek za ugotovitev tuje pokojninske dobe se prične na zahtevo stranke, zavod pa jo posreduje tujemu nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja," so povedali. Postopek za države članice EGP in Švice poteka elektronsko, z državami, s katerimi ima pa Republika Slovenija sklenjene sporazume, pa poteka po pisni poti na dogovorjenih dvojezičnih obrazcih. Avstrija je sicer tudi članica EGP, torej je izmenjava podatkov bralke potekala elektronsko.

Foto: Anže Petkovšek slovenija 31.01.12, ZPIZ, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Sloveni Potrebna so originalna dokazila o zavarovanju, a kaj ko teh oseba nima?

Na ZPIZ-u pojasnjujejo, da mora oseba za ugotovitev pokojninske dobe v tujini predložiti originalna dokazila o pokojninskem zavarovanju v tujini. Pod to spada tudi tuja karta o zavarovanju, delavska knjižica za države nekdanje SFRJ ter drugo. Oseba mora posredovati tudi podatke o delodajalcu in obdobju zaposlitve, tujo zavarovalno številko in svoje osebne podatke.

Če oseba nima originalnih dokazil, kot je bilo v primeru naše bralke, mora navesti delodajalca in obdobje zaposlitve. Zavod nato zahtevo posreduje tujemu nosilcu pokojninskega zavarovanja.

Bralka izpis dobila še hitro

Trajanje postopka pridobitve izpisa pokojninske dobe se močno razlikuje glede na državo, kamor je zahteva poslana, so razložili na zavodu. "Največ zahtev pošljemo v sosednje države Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo, Italijo. V kratkem času dobimo potrditev dobe iz Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Italijanski nosilec počasi odgovarja in so zato postopki dolgi," so našteli ter dodali, da od držav, ki niso članice EU, pošljejo največ zahtev v BiH in Srbijo.

Povprečno trajanje postopka za pridobitev tuje dobe je v letošnjem letu 115 dni, kar pomeni, da je naša bralka izpis dobila še precej hitro.

Zaradi dolgega trajanja na zavodu zato zavarovancem, ki se nameravajo upokojiti in so dopolnili pokojninsko dobo tudi v tujini, svetujejo, da vsaj pol leta pred načrtovano upokojitvijo vložijo zahtevo za ugotovitev pokojninske dobe v tujini.

Na ZPIZ so poudarili, da število zahtevkov za potrditev tuje dobe raste. Največkrat osebe potrebujejo izpis iz BiH, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Nemčije in Italije, so še. S statističnimi podatki o povprečni dolžini pokojninske dobe v tujini pa na zavodu ne razpolagajo.

Pokojninska doba se sešteva

Pokojninska doba, dopolnjena v tujini, se sešteje s pokojninsko dobo v Sloveniji, če se ta ne prekriva, še opozarjajo na zavodu. Doba, ki se prekriva, se upošteva le enkrat. "Če gre za postopek po uredbi, se doba vedno sešteje in se opravita dva izračuna – z upoštevanjem in brez upoštevanja tuje dobe. Če gre za postopek po sporazumih, pa se v primeru, da tuja doba ni potrebna za izpolnitev pogojev za pokojnino, ta doba ne sešteva."

Ali priznana delovna doba iz tujine vpliva na višino pokojnine v Sloveniji?

V primeru, da je treba pri ugotavljanju pogojev za pokojnino uporabiti seštevanje dob, se dajatev odmeri v sorazmernem delu, so razložili na zavodu. Sorazmerni del slovenske pokojnine se namreč izračuna tako, da se pokojnino, ki bi predlagatelju pripadala, če bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v Sloveniji (teoretični znesek), pomnoži s skupnim številom mesecev zavarovalne dobe, dopolnjeno v obeh državah pogodbenicah.

Foto: Profimedia Revščina starostniki pokojnina "Pri izračunu teoretičnega zneska pristojni nosilec v posamezni državi pogodbenici upošteva izključno plače, ki so bile izplačane v skladu z zakonodajo te pogodbenice ali zavarovalne osnove, od katerih so bili obračunani prispevki v skladu z zakonodajo te pogodbenice," so dodali.

Pokojnini iz tujine in Slovenije se izplačujeta ločeno

Kadar posameznik pridobiva pokojnino iz Slovenije in tujine, se ta izplačuje ločeno. Nosilec pokojninskega zavarovanja v vsaki državi namreč prizna in odmeri pokojnino za pokojninsko dobo, ki je dopolnjena v zavarovanju tega nosilca. Oseba tako pridobi pravico do pokojnine v vsaki od držav, kjer je bila zaposlena, te pa svojo pokojnino na račun upravičenca izplačujejo ločeno.

Čeprav postopek pridobitve podatkov o pokojninski dobi večinoma poteka elektronsko, je ta za številne mukotrpen in dolgotrajen. Primer naše bralke še posebej razkriva, da sam postopek postane bolj zapleten, kadar oseba nima pripravljenih vseh dokumentov. Naša bralka je do izpisa delovne dobe sicer v primerjavi z drugimi prišla razmeroma hitro, vendar ji ni jasno, zakaj moramo v digitalni dobi dva meseca čakati na list papirja iz tujine.

ksenja.znidarsic@styria-media.si