Prav tako ni bilo mogoče z zanesljivostjo ugotoviti napak pri dodelitvi zadeve Obrenović, so sporočili s sodišča. V sporočilu za javnost so zapisali, da je pregled dodeljevanja zadev na kazenskem oddelku koprskega okrožnega sodišča obsegal vse zadeve v obdobju dveh let, posebej pa se je osredotočil na domnevno sporno zadevo dodelitve zadeve Obrenović sodnici Tatjani Škrinjar. Obtožnica Obrenoviću očita, da je doma več let hranil več kosov nevarnega orožja in razstreliva, kar je po mnenju tožilstva kaznivo dejanje, saj hramba orožja od aprila leta 1999 ni dovoljena.

Sodnici Tatjani Škrinjar do nastopa na okrajno sodišče tega spisa ni uspelo rešiti, zato je bil ta z upoštevanjem vseh zakonskih določil dodeljen drugemu sodniku. Zadevo tako zdaj obravnava sodnik, določen v skladu z zakonom, sodnim redom in letnim razporedom, so še pojasnili.

Z vrhovnega sodišča navajajo tudi, da so bile v sklopu pregleda vseh zadev v posameznih primerih odkrite zgolj manjše pomanjkljivosti formalne narave, kot je na primer nepravilno navajanje pravne podlage, ki pa na samo zakonitost ali korektnost postopkov niso vplivale. Zaposleni na sodišču so bili na te napake opozorjeni in so jih vzeli na znanje. "Na koprskem sodišču spoštujejo pravila o dodeljevanju spisov," so še zapisali.

Testen: Horvat ni kršil predpisov
Kot je znano, je do nadzora na okrožnem sodišču prišlo zaradi domnevnih nepravilnosti pri dodeljevanju sodnih spisov, na kar so sodniki koprskega okrožnega sodišča opozorili predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena. Ta se je z njimi sestal decembra 2007.

Do dvomov v nepristranskost dodeljevanja spisov je prišlo zaradi odhoda predsednika koprskega okrožnega sodišča Bogomirja Horvata k odvetniški službi Francija Matoza, ki sicer zastopa župana Borisa Popoviča. Matoz je Popoviča zastopal v sodnem procesu na koprskem sodišču, ko so Popoviča oprostili obtožb utaje davkov. Ob tem je Matoz odločno zanikal obtožbe, da je bila oprostilna sodba Popoviča kakorkoli dogovorjena s predsednikom sodišča Horvatom.

Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je takrat zatrdil, da pravno gledano Horvat s prestopom ni kršil nobenega predpisa. Enakega mnenja je bil tudi minister za pravosodje Lovro Šturm.