Ob dvigu DDV z 20 na 21 odstotkov bi bilo povprečno gospodinjstvo na leto ob 156 evrov.
Pri izračunu smo upoštevali, da ima gospodinjstvo dve povprečni plači, da za hrano porabijo 16,7 odstotka prihodkov, kar je slovensko povprečje.
| IZDELEK | ZDAJ | VIŠJI DDV |
| Hladilnik | 1.299 € | + 10,8 € |
| Kruh | 2,88 € | + 0 € |
| 50 l bencina | 55,8 € | + 0,46 € |
| Pralni prašek | 12,95 € | + 0,11 € |
Nižja, 8,5-odstotna davčna stopnja, ki se zaračuna za hrano, se namreč ne bi spremenila. Druga predpostavka je, da vse drugo porabijo za dobrine, za katere se zaračuna višja stopnja DDV, in da trgovci višji davek v celoti prevalijo na kupca.
Pozor komunala in elektrika
"Ko so pred leti dvignili DDV, so šle cene navzgor za toliko, kot se je dvignil davek. Zdaj bi šle verjetno manj. Načeloma bi se bolj podražili nujni in tisti izdelki, kjer ni konkurence. Zlasti komunalne storitve in elektrika," je ocenil ekonomist Janez Šušteršič.
Dušan Semolič, predsednik ZSSS
Prvi sindikalist ZSSS Dušan Semolič je in ni za zvišanje stopnje DDV. Odvisno od tega, kaj se bo dražilo, je dejal včeraj.
"Dvigu stopnje DDV z 20 na 21 odstotkov nasprotujemo, če se bodo podražile vse stvari – tudi tiste, ki so usodne za eksistenco človeka," je dejal Semolič. Če se bodo le luksuzne, je za. Dodal je, da bi splošen dvig prizadel prav tiste, ki so na to najbolj občutljivi.
Poleg hrane v povprečju največ zapravimo za prevoz. Ta bi bil za primer naše družine ob višjem davku dražji za 2,5 evra na mesec.