"Naši ribiči so zaslužili po 600 evrov na mesec, dobesedno so imeli komaj še za kruh in mleko, zato smo se organizirali," pove Guido Doz, vodja ribiške pisarne za Furlanijo - Julijsko krajino. Dvesto tržaških ribičev se je organiziralo za neposredno prodajo svojega ulova – na 12 stojnicah v regiji prodajo na dan okoli dva tisoč kilogramov rib, odprli so tudi svojo gostilno, kjer so cene ribjih jedi dostopne vsem, tudi tistim s plitvejšim žepom.

"Ker smo posegli na vrtičke ribarnic in gostilničarjev, so nas prijavili na vse mogoče naslove, celo na Evropsko komisijo, ampak zdaj je riba kupcem po naših cenah dostopnejša. Prej smo na primer za kilogram klapavic od grosistov dobili 45 centov, končni kupci pa so zanj plačali po tri evre; zdaj jih prodajamo sami, kilogram za 90 centov," razlaga Doz.

Denarja EU ni

Pomoč za umik. Za razliko od Italijanov, ki so med drugim na primer deležni tudi finančnega nadomestila za tako imenovani fermapesco (ustavitev ulova, da se morje obnovi), pa pri nas še nismo bili deležni nobene evropske finančne spodbude za umik iz ribiške dejavnosti. Prvi tovrstni razpis za razrez ribiških plovil pričakujemo šele poleti 2010.

Pri nas tega ni
"Neposredna prodaja ulova ribičev je pri nas urejena," poudarja Snežana Levstik iz slovenske ribiške pisarne v Izoli. Lani spomladi je bila namreč sprejeta posebna uredba, ki je legalizirala vse načine prodaje rib. "To pomeni, da jih lahko prodajajo ribiči neposredno s svojih plovil, na tržnicah, v zasebnih ribarnicah in na borzi. Žal pa naši ribiči še niso tako organizirani, da bi potrošnikom po zgledu italijanskih kolegov sami ponujali pripravljene jedi," dodaja Levstikova.

Ulov drastično padel
Ulov slovenskih ribičev, po podatkih državnih statistikov je poklicnih ribičev 115, se je v zadnjih letih močno zmanjšal. V letu 1992 so nalovili 3.600 ton rib, osem let pozneje je ulov padel na 1.600 ton, lani je dosegel le še slabih 700 ton. Ulov slovenskih ribičev sicer običajno konča na krožnikih blizu morja. "Predvsem tudi zato, ker številnih vrst, ki jih potegnejo na suho, na celini sploh ne poznajo, zato bo predvidoma do konca leta stekla kampanja spoznavanja rib, ki živijo v našem morju," še napovedujejo v ribiški pisarni v Izoli.

6–7

kilogramov rib na leto v povprečju poje Slovenec.

Ribe na slovenskih mizah so po pojasnilih podjetja Marriba sicer večinoma italijanskega in hrvaškega porekla. Marriba je največji trgovec z morskimi sadeži pri nas, med drugim oskrbuje tudi trgovine Tuša in Spara. "Tisto, kar ulovijo naši ribiči, gre večinoma v Trst," ocenjujeta sogovornici Sanela Buzečan in Irena B. Muženič iz izolske prodajalne Marriba. Tam na primer prodajajo kilogram klapavic po 1,99 evra; v ribarnici na koprski tržnici pa so tem školjkam prodajalci ceno navili na tri evre.