Štiričlanska družina z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti leta 2007 vsaj 1040 evrov razpoložljivega dohodka na mesec, da je živela nad pragom revščine, je povedala Stanka Intihar z oddelka za statistiko življenjske ravni na statističnem uradu.
Prag tveganja revščine ni določen vnaprej, ampak so ga statistiki izračunali na podlagi razpoložljivih dohodkov na odraslega člana v vseh gospodinjstvih. Tako izračunana stopnja ni kazalnik absolutne revščine, temveč meri neenakost znotraj populacije. Ne pokaže torej, koliko prebivalcev je dejansko revnih, temveč koliko jih ima nižji dohodek od izračunanega praga.
Brez socialnih transferjev stopnja še višja |
|
Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev, bi se stopnja tveganja revščine podvojila in bi znašala 23,1 odstotka. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na 39,7 odstotka. |
V najslabšem položaju so bila gospodinjstva brez delovno aktivnih članov in pa enočlanska gospodinjstva, med katerimi so še posebej izstopale starejše ženske. Pod pragom je lani živelo 35,9 odstotka brezposelnih ljudi, 20,1 odstotka upokojenih žensk ter 19,1 odstotka drugih neaktivnih oseb, pa tudi 16,3 odstotka samozaposlenih. Glede slednjih je Intiharjeva opozorila, da že v uradne evidence prijavljajo manj dohodkov, kot jih imajo. "To so podjetniki, ki se vozijo v luksuznih avtomobilih, po statističnih izračunih pa zapadejo pod prag revščine," je povedala. Med samozaposlene se sicer uvrščajo tudi kmetje.
Stopnja revščine se je v primerjavi z letom 2006 pri skoraj vseh skupinah prebivalstva znižala. Izjema so bile brezposelne osebe, enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom, najemniki stanovanj.