“Bolj težko, da se bom odločil za nadaljevanje družinske tradicije, kajti če želiš danes kaj zaslužiti, mora biti proizvodnja večja. V sirarstvu je preveč dela in premalo zaslužka,” je pred dnevi dejal mladi Matevž Gartner iz Studorja v Bohinju.

V sirarstvu in paši na planinah mladi ne vidijo prave priložnosti za zaslužek, zato na njih vztrajajo večinoma starejši pastirji, pase pa se vse manj živine. Bohinjske planine se vse bolj zaraščajo, približno polovica nekdanjih pašnikov je že zaraščenih. “Na planinah se pase premalo živine, redki so tudi pastirji in to delo mladih ne zanima, kar je po svoje razumljivo, saj gre le za sezonsko delo. Letos je za skupno pašo skrbelo sedem pastirjev,” je povedal Dušan Jovič, kmetijski svetovalec za Bohinj. Na 23 bohinjskih planinah se je letos paslo 850 glav goveda, v eni sezoni pridelajo do 20 tisoč litrov mleka, iz katerega izdelajo dve toni sira.

Tudi prenočevanje

Turistična sirarska pot. Poteka po planinah Pečana, Krstenica, Konjščica, Velo polje, Uskovnica, Praprotnica, Zajamniki in Goreljek. Urejati so jo začeli leta 2003, dolga je okoli 50 kilometrov, na njej pa si je mogoče ogledati planinske kmetije in planšarije. V Bohinju si prizadevajo, da bi pohodnikom omogočili tudi prenočevanje v stanovih na bohinjskih planinah.

Pastirska ni lahka
Matevžev oče, sirar Gregor Gartner, pase na planini Laz in čez poletje izdela 500 kilogramov bohinjskega sira. “Planina ni dostopna s traktorjem, zato moram nanjo in z nje vse prenesti s konjem, kajti traktorske poti, ker smo v parku, ne smem narediti. Dva meseca živim na planini, toda moti se, kdor misli, da so to počitnice, kajti če bi bilo to res, potem jaz sploh ne bi prišel na vrsto za delo na planini,” je pojasnil Gregor Gartner.

Sirar Primož bo vztrajal
Dober obet za nadaljevanje sirarske tradicije je mladi Bohinjec Primož Cvetek, ki je pred letom in pol vnovič oživil proizvodnjo v sirarni v Srednji vasi, v kateri izdelujejo pravi bohinjski sir. Mleko odkupuje le od bohinjskih kmetov in jim zanj plačuje višjo ceno, kot je na trgu.

" Pri nas dobijo za liter mleka 30, na trgu pa 23 centov. S tem želim spodbuditi kmete, da bodo imeli več živine in da se jo bo tudi po planinah več paslo,” je pojasnil Cvetek in dodal, da so za sir na radgonskem sejmu prejeli zlato medaljo za izjemno kakovost. “To je močna spodbuda, da nadaljujem tradicijo,” je dodal Cvetek. V njegovi sirarni na leto izdelajo 900 kilogramov sira, kot pravi, pa bi ga lahko prodali še veliko več, vendar proizvodnje ne bodo bistveno povečevali, morda še za največ 20 odstotkov, saj želijo ohraniti butičnost sira.