Tej odločitvi je botrovalo tudi to, da so šefi treh avtomobilskih koncernov, ko so v torek prišli v kongres prosit za pomoč, v Washington prileteli v dragih službenih letalih. Vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade je dejal, da svojim davkoplačevalcem preprosto ne bi mogel razložiti, zakaj dajejo denar podjetjem, ki ga na drugi strani mečejo skozi okno in še vedno ne razumejo, da se morajo korenito spremeniti.

Reid je še povedal, da morajo podjetja do 2. decembra predložiti načrte za prestrukturiranje, iz katerih bo razvidno, kako mislijo preživeti konkurenco, ki da dela boljše, cenejše, varčnejše in okolju prijaznejše avtomobile. Avtomobilska podjetja General Motors (GM), Ford in Chrysler želijo dobiti 25 milijard dolarjev pomoči iz proračuna, ker naj bi jim v nasprotnem primeru grozil propad. Stečajna zaščita po 11. poglavju oziroma prisilna poravnava naj ne bi prišla v poštev, ker ni mogoče najti investitorjev, ki bi bili pripravljeni podjetjem zagotoviti dovolj denarja, da se izvlečejo iz težav.

Avtomobilska podjetja prepričujejo kongres, da jim zmanjkuje denarja za poslovanje in so pred propadom, ki bi ogrozil širše gospodarstvo z izgubo milijonov delovnih mest. To bi lahko ameriško stopnjo brezposelnosti dvignilo na 10 odstotkov, saj bi propad velikih treh pomenil tudi propad njihovih dobaviteljev in povezanih podjetij. Reševanju avtomobilske industrije z dodatnimi 25 milijardami nasprotuje Bela hiša, proti pa so tudi republikanci. Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi iz Kalifornije je dejala, da denarja ne morejo dati, dokler jim avtomobilska podjetja ne pokažejo delujočega načrta za prihodnost.