Ministrstvo za finance je v javno obravnavo posredovalo končni, koalicijsko usklajen predlog davčnega prestrukturiranja. "Predloga zakonov določata ukrepe za davčno razbremenitev dela in ukrepe za nadomestitev izpada," pojasnjujejo na ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor. 

Uvedba še enega razreda

Po predlogu se bo spremenila lestvica za odmero dohodnine, in sicer tako, da se med 2. in 3. razredom uvede nov davčni razred pri neto davčni osnovi v višini 48.000 evrov in s stopnjo 34 odstotno dohodnino, hkrati pa se zniža stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu z 41 odstotkov na 39 odstotkov, medtem, ko stopnja v zadnjem davčnem razredu ostane nespremenjena, to pomeni 50 odstotna. 

Zvišuje se tudi dohodkovni prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave za 300 evrov, in sicer s sedanjih 10.866,37 evrov na 11.166,37 evrov ter uvaja razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, v višini 70 odstotkov povprečne mesečne plače.

Višji davek dohodkov pravnih oseb

Za nadomestitev davčnega izpada ministrstvo za finance zvišuje stopnjo davka dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki, s sedanjih 17 na 19 odstotkov. 

Koalicijski partnerji so se usklajevali tudi glede višine obremenitve najvišjega dohodninskega razreda in se po besedah državne sekretarke Mateja Vraničar Erman strinjali, da ohranijo 50-odstotni dohodninski razred. "Vendar smo razbremenitev, ki je bila predvidena zanj v znesku dobre štiri milijone evrov, namenili za razbremenitev dohodninskih razredov nad 1,6-kratnikom povprečne plače," je po navedbah STA pojasnila Vraničarjeva. "Gre za povišanje dohodkovnega razreda med 34- in 39-odstotno dohodninsko stopnjo."

dezurni@zurnal24.si