Urna postavka študentskega dela se je maja (po podatkih, objavljenih na spletni strani Agencije M servis) v povprečju zvišala za od 10 do 50 centov (za od tri do deset odstotkov). V posameznih regijah so bili skoki tudi večji. Na Dolenjskem je študent maja za težja fizična dela v povprečju zaslužil že sedem evrov neto na uro (aprila pet). Vendar so “dvigi bolj sezonske narave”, rast komentira Boštjan Grobler, član uprave Agencije M servis.

Kot pravi, se pričakuje, da bodo višjo obdavčitev študentskega dela (ki velja od 1. junija) na študentska ramena v obliki nižjih urnih postavk najpogosteje prevalili v javni upravi in državnih podjetjih. Tržno usmerjena podjetja pa za zdaj nimajo “ambicij posegati v neto postavke študentskega dela”. Najhujše posledice naj bi doletele študente, ki delajo v majhnih podjetjih in gostinstvu, kjer “bo zdaj veliko študentskega dela šlo mimo uradnih evidenc”.

Slepe napotnice

Prav zato so v združenju študentskih servisov na ministrstvo za delo minuli teden že poslali svoje predloge na popravke zakona o delu na črno. Menijo, da bi bilo treba nadzor nad študentskimi napotnicami povečati. Opažajo namreč, da se povečuje delež napotnic, ki jih študenti in dijaki dvignejo, delodajalci pa jih nikoli ne obračunajo. Ker se za tem skriva predvsem študentsko in dijaško delo na črno, študentski servisi menijo, da bi zakonodaja morala predvidevati, da je napotnico v 30 dneh po opravljenem delu treba servisu potrditi in poslati v obračun ali pa stornirati. Kdor tega ne bi storil, bi ga servisi prijavili pristojnim inšpektorjem za delo. Odziv, kaj o predlogu meni ministrstvo, pa servisi še čakajo.

Kje po Sloveniji študentje na uro zaslužijo največ in kje najmanj (podatki za maj)