Kdo in kako bo predvidoma v Sloveniji najbolj občutil mednarodno finančno krizo?
Krizo bomo občutili vsi, a vsak malo drugače. Neposrednim učinkom finančne krize se je Slovenija zaradi nerazvitosti finančnega sektorja in zadržanosti pri prodajah premoženja bolj ali manj izognila. Bo pa prišla posredno prek realnega sektorja, to je prek zmanjšanja povpraševanja in stagnacijev državah EU. Šlo bo za postopno krčenje gospodarske aktivnosti. Kot kaže, bodo prva podjetja vezanana avtomobilsko industrijo.

	Za EU bi bila najnevarnejša dolgotrajna kriza, saj tako raznovrstna asociacija, kot je EU, dolgotrajno krizo težko preživi. Jože Mencinger

Kako bodo krizo občutili Slovenci
Predvsem kot močno zmanjšanje gospodarske aktivnosti, kar bo povečalo negotovost zaposlitve. Zato jo bodo najbolj občutili delavci. Ko bo gospodarska rast padla pod tri odstotke, kar bo najbrž hitro, se bo začela povečevati brezposelnost, s tem pa socialni problemi. Ker v recesiji vsaj v začetku ni inflacije, ta ne bo zmanjševala življenjske ravni tistih s fiksnimi dohodki, denimo upokojencem, kot jo je nedavna inflacija.

Kako naj vlada prepreči ali vsaj omili posledice krize?
Preprečevati krize ne more, saj Slovenija ekonomsko gledano sploh ni več država, je le pokrajina EU. Nima ne svojega denarja in ne svojega gospodarskega sistema, tudi tokov blaga in kapitala prek meja ne nadzira. Celo pri davkih nima veliko svobode. Ker nima orodij gospodarske politike, ji tudi za zmanjševanje socialnih posledic krize ne ostaja veliko možnosti. Nekaj jih je le. Upam, da vlada ne bo začenjala kakšnih liberalnih reform, ki naj bi zmanjšale javni sektor ali povečevale fleksibilnost trga dela.

Kako naj potem ravna?
V času recesije je treba z davčno politiko zmanjševati razslojevanje, državotvorne izdatke preusmeriti v socialne, z državnim denarjem preprečiti tudi propad kakšnega podjetja, kadar to zmanjša skupne socialne stroške, in morda celo razmišljati o več samozadostnosti, kar pa na enotnem evropskem trgu ni lahko. Sem ter tja bo prav zaobiti kakšno evropsko pravilo ali nauk iz Bruslja; to sicer počno vse države v EU in tudi sama EU, kadar ji teče voda v grlo, kot na primer zdaj.

Jože Mencinger

Rojen. 5. marca 1941 na Jesenicah. Izobrazba. S 23 leti diplomira na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, dve leti pozneje je magistriral na Ekonomski fakulteti v Beogradu, 1975 pridobil doktorat znanosti v Pennsylavanii. Delo. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti in urednik mesečnika Gospodarska gibanja. Bil je podpredsednik vlade, član Sveta banke Slovenije, rektor Univerze v Ljubljani, direktor Ekonomskega inštituta Pravneh fakultete. Je član državnega sveta. O sebi. Trmast, konzervativen in skpetičen.

Kaj bi svetovali navadnim ljudem, kam naj usmerijo prihranke?
Običajnemu prebivalcu ni treba spreminjati navad in jih pravzaprav tudi ne more. Tisti, ki lahko varčujejo, naj z varčevanjem ne pretiravajo. Varčujejo naj po starem, to je v bankah, čeprav pri tem nič ne zaslužijo.

Ali naj se zadolžujejo ali ne?
Na kratek rok bi zadolževanje prebivalstva gospodarstvu koristilo, če bi povečalo domače povpraševanje. A ne gre zanemariti, da smo se v zadnjih štirih letih močno in še nespametno zadolžili. Krediti, ki so bili vse do leta2004 manjši od depozitov, so zdaj za 60 odstotkov večji od depozitov, zato smo se zadolževali v tujini. Na žalost predvsem za naložbe v vsakovrstne visokodonosne sklade. Ti zdaj niso dosti vredni, breme odplačila najetih kreditov pa se povečuje.

Ko dolga bo vašem mnenju kriza? Katere so lahko njene najhujše posledice?
Kako dolga bo kriza oziroma recesija v svetu, ne vem. Napovedi različnih institucij o posledicah se zelo razlikujejo; nekatere za sredino leta 2009 napovedujejo celo bankrot ameriške državne blagajne in zaton dolarja kot svetovne valute. Za EU bi bila najnevarnejša dolgotrajna kriza, saj tako raznovrstna asociacija, kot je EU, dolgotrajno krizo težko preživi. Kmalu se pojavi “jugoslovanski sindrom”, torej razprave o tem, kdo koga izkorišča, kar lahko postane nevarno orodje v rokah raznovrstnih populistov, ki ponujajo hitre rešitve. V Sloveniji recesija ne bo hujša kot drugje, raje bo obratno.

Lahko kriza porodi tudi kaj pozitivnega?
Lahko. Morda bo pripeljala do zloma “kazino” kapitalizma in tržnega fundamentalizma in do vnovične uveljavitve socialno tržnega gospodarstva s trdno določenimi področji, ki jih ne gre urejati s trgom, z javnim  zdravstvom, šolstvom in socialo. Morda se bo zmanjšala obsedenost z gospodarsko rastjo in bogatenjem, pa tudi včasih prav nerazumljiva razvajenost.