"To so zgolj simbolne sankcije, ki nimajo nikakršnega učinka. Morda gre za napoved kakšnih resnejših sankcij, vendar tudi za te ni njuno, da bi bile učinkovite," trenutne omejevalne ukrepe Evropske unije (EU) proti Rusiji ocenjuje Anton Bebler, profesor na katedri za obramboslovje fakultete za družbene vede (FDV).

EU je kot sankcijo proti Rusiji izoblikovala seznam 33 ljudi, ki naj bi bili odgovorni za spodkopavanje ukrajinske neodvisnosti, ter zanje prepovedala izdajo vizumov in jim zamrznila premoženje. Nekdanji diplomat Peter Toš ocenjuje, da se bo program sankcij pravzaprav šele oblikoval, vendar bo ta imel v mislih razvoj evropskega gospodarstva: "EU, ki je energetsko zelo odvisna od Ruske federacije, ni sposobna čez noč zamenjati izvora svojih energentov."

Gospodarsko odvisni

EU iz Rusije uvaža okoli tretjino vsega plina, nafte in zemeljskega plina. Boris Biček, lastnik Agencije Renee, ki se je predvčerajšnjim vrnil iz Rusije, pa poudarja, da "Rusija ni pomemben partner zgolj v energetskem smislu, ampak tudi velik trg za evropska podjetja".

Zato bi sankcije verjetno bolj škodovale EU kot Rusiji, pravi in nadaljuje, da Rusi sankcij ne jemljejo prav resno, saj se zavedajo njune močne gospodarske povezanosti. Bebler tudi zato pravi, da so sankcije izkaz nezadovoljstva s politiko Rusije, ne da bi pri tem dejansko prizadeli odnose.

Brez težav pri energentih

Pri največjem slovenskem trgovcu z zemeljskih plinom Geoplinu, pri katerem približno polovico plina uvozijo iz Rusije, z dobavo plina nimajo težav. Od dobavitelja ruskega zemeljskega plina niso prejeli nikakršnih zahtev po morebitni redukciji in jih niti ne pričakujejo.

Tudi skupina Petrol pri uvozu energentov ne pričakuje težav, saj ne uvažajo surove nafte, temveč končne proizvode iz pretežno evropskih rafinerij. Cene naftnih derivatov tako niso neposredno odvisne od cen derivatov v Rusiji, ampak nanje vpliva predvsem državni model oblikovanja cen.

Prepoved kaviarja v Siriji

Slovenija pa izvaja omejevalne ukrepe tudi proti Severni Koreji, Iranu in Siriji. Večina teh je vezana na izvoz predmetov in tehnologije, povezane z jedrskim orožjem, ter uvoz nafte in naftnih derivatov iz teh držav. Med sankcijami pa lahko najdemo tudi prepoved izvoza kaviarja, tartufov in cigaret v vrednosti več kot deset evrov v Sirijo. Prav tako je v to državo, v kateri državljanska vojna traja dve leti, prepovedano uvažati vina in žgane pijače, ki stanejo več kot 50 evrov za liter.

Bebler takšne sankcije označuje kot simbolne: "Ti ukrepi nimajo nikakršnega učinka, gre zgolj za simbolno projekcijo."