Na pristojne institucije je bil prek spletne strani Predlagam.vladi.si pred kratkim podan predlog za zvišanje nadomestila za prehrano na 10 evrov na dan. "Inflacija in splošna podražitev osnovnih dobrin sta znatno zmanjšali realno vrednost trenutnega nadomestila za prehrano, kar pomeni, da znesek, ki je bil nekoč zadosten za kvaliteten obrok, danes to več ni. Zvišanje nadomestila na 10 evrov bi omogočilo, da delavci ohranijo dostojen standard prehranjevanja, kar prispeva k njihovi boljši produktivnosti, zdravju in splošnemu zadovoljstvu," je nekdo zapisal v predlogu.

Cene kosil in malic so se v zadnjih treh letih res občutno dvignile, ne le v Ljubljani, tudi ponekod drugje v državi. Če bi delavec, ki dela na območju BTC-ja, jedel v okoliških restavracijah, bi v povprečju zapravil več kot 7,96 evra na dan, kar smo preverili tudi sami, ko smo obiskali deset restavracij oziroma kioskov s prehrano na BTC-tržnici.

Ministrstva inflacija ne zanima, pač pa ...

A beli ovratniki ministrstva za finance z zaposlenimi, ki si vse težje privoščijo malico, ne delijo istega mnenja. "Ministrstvo je v letošnjem letu že preučilo ravni pravic v kolektivnih pogodbah na ravni države in ocenilo, da se od leta 2022 nivo pravic do povračil stroškov za prehrano na delu v splošnem ni povečal do te mere, da bi v okviru zakonskega pooblastila lahko prišlo do dviga neobdavčenih višin povračil stroškov za prehrano na delu po uredbi. Seveda pa bomo razmere spremljali še naprej," so pojasnili v odgovoru za Žurnal24. 

Dodajajo, da za zdaj niso zaznali težnje po povišanju, češ da za to ni bilo izraženo potrebe s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Na ministrstvu so še pojasnili, da je pri obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom treba ločevati med delovnopravno obravnavo in davčno obravnavo le teh. 

Znesek 7,96 je najvišje neobdavčeno nadomestilo, ki ga lahko plačuje delodajalec, to pa še ne pomeni tega, da vsi delodajalci izplačujejo takšen znesek, minimalni znesek je praviloma določen s kolektivnimi pogodbami, najnižje nadomestilo pa podatkih Date opredeljuje kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije, in sicer 5,6 evra, za javne uslužbence je 7,08 evra.

Pravica do povračil stroškov v zvezi z delom je kot pravica iz delovnega razmerja določena v Zakonu o delovnih razmerjih, s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, internimi akti podjetja, lahko pa tudi s pogodbo o zaposlitvi. Zakon o dohodnini pa določa zgolj davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom, in sicer v prvem odstavku 44. člena določa, da se povračila stroškov v zvezi z delom ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Vlada navedene pogoje določi v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Foto: Profimedia denar banka štetje denarja denarnica evri bankkomat Povedano drugače: delodajalcu ni treba izplačati najvišjega neobdavčenega nadomestila, hkrati pa lahko izplača višji znesek nadomestila za prehrano (kot 7,96 evra), a bo nadomestilo nad tem zneskom obdavčeno. 

"Vlada pri določanju višine zneska ne more odločati samostojno, temveč mora pri tem spoštovati predpisan zakonski okvir glede določanja višin povračil (drugi odstavek 44. člena Zakona o dohodnini). Zakon tako določa, da vlada kot podlago za določanje višin neobdavčenih zneskov upošteva raven posameznih pravic delojemalcev, določenih z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države," so za Žurnal24 pojasnili na ministrstvu za finance. 

Očitno preveč delavcev za malico dobi premalo

Toda vlada ima diskrecijsko pravico, kdaj pristopi k spremembi višin v uredbi, so za Žurnal24 potrdili na ministrstvu. "Ko k temu pristopi, pa mora upoštevati kriterije, ki jih določa zakon. Vlada takrat prouči pravice do povračil stroškov, določene na ravni države (pri tem se upošteva tako nivo pravic, kot posebna utež pa se upošteva tudi število delavcev, ki so posameznega nivoja pravic deležni) ter na tej podlagi, v kolikor se to izkaže za potrebno, pripravi predlog spremembe uredbe in višine zneskov navedenih povračil, ki se do določene višine ne vštevajo v davčno osnovo," so za nas še odgovorili na ministrstvu za finance. Predlagane zneske vlada pred sprejemom uredbe uskladi z različnimi deležniki, tudi strokovno javnostjo in socialnimi partnerji, so še pojasnili. 

Da bi zvišanju kdo ostro nasprotoval, sicer ni zelo verjetno, saj zvišanje pomeni le, da delodajalec to te višine lahko dvigne nadomestilo za malico, ne pa, da ga mora, razen če bi bila v kolektivni pogodbi višina pravice vezana na višino neobdavčenega zneska povračil stroškov za prehrano.  

V letu 2022 je bil znesek neobdavčenega zneska za povračilo stroškov prehrane med delom zvišan s 6,12 evra na trenutno veljavno raven 7,96 evra, pred tem pa je bil znesek zadnjič spremenjen leta 2008, kar pomeni, da je do naslednjega zvišanja preteklo 14 let. 

Foto: Profimedia Menza

Od zadnjega zvišanja avgusta 2022 je stopnja inflacije po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (do konca aprila 2025) znašala kar devet odstotkov. Če bi se najvišje neobdavčeno nadomestilo za malico usklajevalo z inflacijo, kot se na primer usklajujejo socialni transferji, bi moralo danes znašati 8,63 evra (v primeru 20 delovnih dni bi to pomenilo dobrih 14 evrov na mesec več). Mnogi, ki delajo v Ljubljani, znajo povedati, da je malico oz. kosilo tudi za ta denar danes že težko dobiti, saj se cene začnejo praviloma pri devetih evrih.

dezurni@styria-media.si