Je bolje dobro plačati dobrega direktorja kot slabo slabega? Prvi bo zagotavljal razvoj, nove posle, višje plače in več delovnih mest. Drugi pa bo ... No, teh primerov smo žal videli kar nekaj. Mislim, da se strinjamo: dobre plače za dobre direktorje in vsi bomo na boljšem. Ampak pri nas dobro plačujemo tudi slabe. Samo da si direktor, pa si dobro plačan. Kako si lahko drugače razložimo, da je Nastja Sušinski, šef insolventnega Maksima holdinga, podjetja s tremi zaposlenimi, lani dobil povprečno več kot 11 tisoč evrov bruto na mesec.

In Lidija Žagar, ki je Gradis Celje pripeljala v stečaj, je za mesec vodenja prejela povprečno skoraj deset tisočakov. Za primerjavo: Matjaž Gantar, ki vodi Skupino KD Group s trikrat več zaposlenimi, pa še v stečaju ni, je dobil tri tisočake manj na mesec. Pa seznam nagrad za neuspeh sploh še ni končan: Igor Bavčar je za vsak mesec vodenja Istrabenza pobasal vrtoglavih 26 tisoč evrov, Boško Šrot pa kar neverjetnih 38 tisočakov. Kdo je tu nor!

Logika. Poleg Marjana Kramarja je plačni rekorder po do zdaj objavljenih podatkih Jože Colarič. Lani je za vodenje Krke dobil 53 tisoč evrov bruto na mesec. Toliko kot on na mesec nekdo s povprečno plačo ne zasluži niti v treh letih. Vendar pa je za vsak evro, ki ga je Colarič dobil, Krka ustvarila 271 evrov dobička. Pivovarna Laško pa je za vsak evro, ki ga je dobil Šrot, pridelala 352 evrov izgube. Bi bilo pametno za šefa Krke najeti Šrota, ker je nekaj cenejši? Mislim, da ne.