Ali bodo na okoljskem ministrstvu upoštevali referendum, na katerem se je 21. decembra več kot 98 odstotkov krajanov Dobrove izreklo proti zadrževalnikoma, ki bi poplavno zaščitila Ljubljano?

	Zelo egoističen referendum. Ker pomeni, naj se glavno mesto potopi, mi nočemo zadrževalnikov. Saj je logično, ker se zaradi volitev tri mesece niso imeli s kom pogovarjati. A taki referendumi samo zavajajo. Zoran Janković, župan MOL

“Zakon o prostorskem načrtovanju ne omogoča neposrednega odločanja občanov, referenduma glede prostorskih ureditev,” so odgovorili in dodali, da je referendumska odločitev lahko upoštevana le kot pobuda oziroma izraz družbene nesprejemljivosti načrtovane prostorske ureditve v lokalnem okolju.

Osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje varnosti jugozahodnega dela Ljubljane je bil v občinah Ljubljana, Dobrova-Polhov Gradec in Horjul javno razgrnjen od 22. oktobra do 20. novembra.

Ministrstvo je od ljudi dobilo “veliko pripomb in predlogov, kar zahteva izdelavo strokovnih podlag in dodatno preveritev, vse s ciljem, da bi bil poseg v prostor kar najbolj sprejemljiv tudi za krajane občine Dobrova-Polhov gradec”. Tako so pojasnili, zakaj v 30 dneh o pripombah še nimajo končnega stališča.

Enkrat v 20 letih
S suhima zadrževalnikoma v Razorjih in Brezju bi zaščitili pred poplavami ne le Ljubljano, temveč tudi naselja v občini Dobrova-Polhov Gradec, pojasnjujejo na ministrstvu. Če bi ju že imeli, bi bilo v zadnjih 20 letih potrebno zadrževanje le enkrat, in sicer novembra 1990. Zemljišča znotraj zadrževalnika bi bila le delno poplavljena, in to v 20 letih manj kot dan.

Koliko lahko poplavi?
“Pri obstoječem stanju bi bilo pri dogodku s povratno dobo sto let poplavljeno urbano območje z infrastrukturo v velikosti 540 hektarjev, in sicer območje Viča od Bokalškega jezu do izliva Malega grabna v Ljubljanico,” poudarjajo na ministrstvu.